Grega Repovž

Grega Repovž

 |  Mladina 15  |  Uvodnik

Spopad za milijarde

Politiko bosta v naslednjem mandatu določali dve področji: energetika in zdravstvo. Pri obeh gre za milijardne proračune. Pri obeh so lobiji izredno močni, različni, imajo veliko moč in denar, velik vpliv, tudi v medijih.

Poglejmo primer jedrske elektrarne. Za gradnjo nove ni res dobrih argumentov. Naložba je prevelika, dokončanje morebitne nove elektrarne je preveč oddaljeno, gradnja bi trajala vsaj 15 let. Ob tem naj bi jo (spet) gradili na potresno nevarnem področju, analize, ki nam to gradnjo trdo odsvetujejo, pa država skriva. Poleg tega je to draga elektrika, neekonomična, drago je tudi odlaganje odpadkov. In vendar so za ta projekt zainteresirani skoraj vsi strokovnjaki, interes izražajo gradbena industrija (tudi v medijih, ki jih ima v lasti), vse paradržavne institucije s področja energetike. V Sloveniji se zdi to neizogiben projekt. Vendar to ni res. Večina evropskih držav o tem ne razmišlja, stavijo na sonce, vodo in veter, nove oblike shranjevanja energije ter energetsko prenovo stavb in proizvodnje. Zakaj je v Sloveniji jedrska energija torej tako priljubljena? Ker za njo stojijo jasni interesi politikov, lobistov, velikih držav, investitorjev, svetovalcev, financerjev, izvedencev. Izjemno močan interes ima tudi industrija. Ideja jedrske energije pa je ljuba tudi javnosti: ponuja nam namreč iluzijo, da se da z eno potezo rešiti vprašanje prehoda v nizko ogljično družbo, brez truda in odrekanja, ni nam treba postaviti niti sončnih celic na streho.

Kako je mogoče, da omenjene interesne skupine tako preglasijo vse druge? Najlaže je to pokazati z denarjem: če bo v tem najmanj 15-milijardnem projektu na računih različnih posrednikov in drugih inkasantov, ki se vedno obesijo na tovrstne finančne tokove, ostal le en odstotek denarja, bi prišli do skupne provizije v višini 150 milijonov evrov. A provizije običajno znašajo pet odstotkov in več, torej v tem primeru govorimo o vsaj 600 do 750 milijonov evrov. Govorimo o zakonitih provizijah, ne kriminalu. Izmed velikih strank sta resne zadržke do hitropotezne gradnje nove JEK izrekla le Levica in Gibanje Svoboda. Ostale velike stranke zanjo lobirajo.

To, kdo podpira tako velik projekt, ni nepomembno. Koalicija v imenu denarja se lahko zgodi pred politično koalicijo. Najbolj znana tovrstna koalicija je nastala med SDS in SD pri gradnji TEŠ 6. Projekt je začel Janša, Pahor pa ga je speljal do konca – in kljub ovadbam in preiskavam zaveza molka drži še danes. Tudi zadnja Janševa koalicija je proizvod takšne sprege: SDS, NSi, SMC, DeSUS, SNS in celo SAB je v državnem zboru najprej združila »naklonjenost« zasebnim zdravstvenim zavarovalnicam in ohranjanju tega slovenskega unikuma pri življenju. Te stranke so se v državnem zboru povezale v koalicijo, ki je to lažno zavarovalno shemo ohranila pri življenju. Dopolnilno zavarovanje je namreč lažno zavarovalništvo: tri zasebne zdravstvene zavarovalnice zadnjih 25 let zgolj pobirajo denar od nas in ga posredujejo državni zavarovalnici, pri tem pa poberejo provizijo. Stvar je absurdna, a jo politika drži pri življenju, čeprav bi ta denar lahko država pobirala ob obveznem zdravstvenem zavarovanju. A tri zavarovalnice so danes finančno tako močne, da so sposobne zrušiti tudi vlado. Tudi pri večini medijev so odlično zapisane.

Zdravstvo je finančno neprimerno večje od energetike, le da ne gre za posamične velike projekte, ampak za vsakoletno financiranje. Tudi tu smo prebivalci ujeti v čustveno izsiljevanje. Ko rečemo zdravstvo, pomislimo na zdravje, bolečino, trpljenje, najdražje in smrt. Zato je debata na tem področju naporna, lobiji pa operirajo z našimi čustvi. Tu je lobijev še več. A glavni igralci niso zdravniki, ki se nerodno, včasih pa preračunljivo postavljajo enkrat na eno, drugič na drugo stran. Zdravniki niso nič bolj pokvarjeni ljudje od nas ostalih, nič bolj leni – a tudi nič bolj delavni, prizadevni. Nekateri »fušajo«, tudi zanemarjajo bolnike, drugi pa cele dneve garajo do onemoglosti in zbolevajo prav zaradi te svoje predanosti nam, bolnikom. Vendar pa v vseh debatah o zdravstvu vedno znova nastopajo zdravniki. Zakaj? Ker jih lobiji pogosto uporabljajo za kuliso, zlorabljajo poseben pomen njihovega poklica, veliko lobijev za svoje prve ljudi namenoma postavi zdravnike.

Kateri lobiji torej nastopajo na tem področju in zakaj je tako težko izpeljati kakršnekoli spremembe? Zasebne zavarovalnice smo že omenili. Ta lobi je izredno močan. Drug lobi so dobavitelji medicinske opreme, to so tisti, ki so tudi neposredno povezani s politiko, vabijo jih na svoje jahte, jim plačujejo golf turnirje v eksotičnih krajih in jim tako ali drugače ustrežejo v njihovih potrebah (o tovrstnih druženjih premiera Janeza Janše smo na primer veliko izvedeli v letu 2021). Ključne pa so zasebne zdravstvene institucije, gre za izjemno donosno komercialno dejavnost. Ta na eni strani izkorišča naluknjano zakonodajo, ki jim omogoča, da zdravniki iz javnega sektorja za dodaten denar delajo pri njih, na drugi strani pa skupaj z zavarovalnicami pripravlja naslednjo fazo privatizacije zdravstva in predvsem privatizacijo javnega denarja, namenjenega zdravstvu. Za njimi stojijo različni finančni naložbeniki, ki imajo prav tako moč in politične povezave. To je najmočnejši lobi na področju zdravstva, ki ima tudi izjemno veliko moč v različnih zdravstvenih institucijah, začenši z zbornico. Slednja že desetletja govori jezik denarja.

Zelo natančno torej velja že danes poslušati politike, kaj govorijo. In kdo govori skozi njih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.