Grega Repovž

12. 8. 2022  |  Mladina 32  |  Uvodnik

Kriminal na RTV Slovenija

Da bi lahko razumeli današnje dogajanje v javnem zavodu RTV Slovenija, torej imenovanje Janševega šefa propagande Uroša Urbanije za direktorja TV Slovenija in napovedane prihode Janševih najbolj zvestih kvazi novinarskih kadrov v javni zavod, je treba pogledati drugo stran medijske krajine – namreč medije v lasti SDS oziroma v njihovi orbiti. SDS je v svojem podcenjevanju javnosti zgradila velik medijski grozd, ki vključuje Nova24TV, Planet TV, Demokracijo, vsaj 24 navidezno lokalnih novičarskih portalov ter več radijskih programov ter prav tako že Siol.net in seveda prek političnega zavzetja tudi javno RTV Slovenija.

Zakaj poudarjamo podcenjevanje javnosti? Ker Janša in SDS izhajata iz prepričanja, da so ljudje nevedni in neuki, ne prav bistri, če smo malce bolj grobi, ter da jih je mogoče zavajati z navideznim novinarstvom, v novinarski jezik in podobo zavito brutalno strankarsko propagando. Zadnje volitve so le še en dokaz, da ljudje prepoznajo, kaj je propaganda, vedo, kaj so dejanski mediji, in jih s takšnim ravnanjem ni mogoče politično usmerjati – in to je tudi ena večjih zmag te nacije nad populizmom.

A vrnimo se k temu tudi za slovenski medijski svet velikemu propagandnemu stroju. Na prvi pogled se zdi, da se danes v SDS ukvarjajo s tem, kako popolnoma spremeniti in si podrediti RTV Slovenija, kako jo torej preoblikovati v le še enega izmed teh sicer neuspešnih propagandnih orožij, sploh pred volitvami. Dejansko pa se v SDS ukvarjajo z neprimerno bolj otipljivim problemom: celotni opisani propagandni stroj stranke je izjemno drag, narejen za čas, ko je SDS na oblasti, ko lahko vanj iz državnih in javnih sredstev prelivajo denar in ga tako vzdržujejo. Da, problem SDS je, da težko vzdržuje te medije. Veliko denarja je bilo iz državnih podjetij, podjetij v posredni javni lasti, ministrstev ter javnih služb na račune podjetij, ki tvorijo medijski stroj SDS, nakazanega na podlagi fiktivnih storitev in lažnivo ocenjenih poslovnih dejanj – a je danes tudi že porabljen. Res je drago vzdrževati dve televiziji brez gledalcev ter ogromno drugih portalov – SDS je že v času, ko je bila na oblasti, težko finančno polnila vse potrebe tega aparata, veliko ljudi so zaposlili, poleg tega prek tega konglomerata poteka tudi financiranje kampanje Janševe stranke. Seveda se je takoj po volitvah zalomilo: denarja jim zmanjkuje, Viktor Orbán svoje storitve umika, kadri, ki so tam zaposleni, so nervozni, tudi oni vedo, da v času, ko je gospodar v opoziciji, težko preživijo.

SDS je tudi tokrat našla najpriročnejšo rešitev: stroške teh ljudi bodo poskušali preliti v javni sistem. Velja se spomniti, da so veliko drugih kadrov v javnem sektorju zaposlili takoj po porazu na volitvah.

Načrt SDS je torej razmeroma preprost: narediti drugi program TV Slovenija za svojo televizijo, tja prestaviti čim več novinarskih in drugih kadrov iz svojih medijev, pri čemer računajo na to, da se nova, normalna ekipa ne bo upala oziroma zmogla spopasti s to ostalino janšizma v javnem zavodu. S tem nameravajo zagotoviti plače svojim ljudem, ohraniti na dolgi rok svojo prisotnost na RTV Slovenija, hkrati pa do naslednjih volitev čim bolj znižati stroške poslovanja opisanega propagandnega stroja – na Nova24tv, Planetu in drugih medijih bo ostalo minimalno ljudi, da bodo stroški čim nižji in da strankine finance ne bodo preveč obremenjene v času opozicijskega hiberniranja.

A kaj je pri tem načrtu dejansko najhuje? Da bo zelo verjetno uspel. Da jim bo verjetno res tudi tokrat uspelo iz RTV Slovenija narediti parkirišče za svoje kadre. Da se nova ekipa teh ljudi ne bo dotikala oziroma se bo delala, da s tem nimajo nič. Saj je bilo tako doslej že večkrat – dejansko vedno. In v SDS to vedo.

Da RTV Slovenija vsakič, potem ko jo zasede SDS, tako ravna, je sicer človeško, malce razumljivo, spopad z jastrebi iz SDS je izčrpavajoč boj. A hkrati je prav to tisto, kar je RTV Slovenija v preteklih desetletjih napadov SDS tako zelo uničilo. Da so te kadre SDS pustili pri miru. Prav ta nedotakljiva tvorba v javnem servisu je že doslej onemogočala RTV Slovenija, da bi začela spet normalno delovati, stanje se nikoli ni res normaliziralo, po vsakem napadu SDS na javno RTV pa je ta tvorba večja in še bolj obremenjujoča.

Če RTV Slovenija, njeni zaposleni in ustvarjalci, želi spet pridobiti gledalke in gledalce, bo tokrat morala izpeljati očiščenje zavoda. Ti strankarski vojščaki SDS, nekateri šele zdaj dobivajo pogodbe o zaposlitvi, zato je tam Urbanija, bodo morali te službe izgubiti. Z RTV Slovenija bodo morali oditi. Brez tega se normalizacija ne bo zgodila. A ne samo oditi: dejansko bi morala nova ekipa dogajanje v zadnjih dveh letih obravnavati kot kriminalna dejanja, šlo je za načrtno zlorabo javnega servisa in javnih sredstev, za lažiranje kadrovskih potreb, za negospodarno delovanje. In tako je treba te ljudi tudi obravnavati, z današnjim generalnim direktorjem zavoda RTV Slovenija vred. Kot ljudi, ki so prekršili svoja pooblastila in ravnali v nasprotju z zakonodajo.