Grega Repovž

17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Uvodnik

Uvodnik / Kaj sta obljubila Vrtovec in Janša?

V nedeljo je bil na portalu N1 objavljen intervju z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom. Velik del ga je bil posvečen načrtom vlade za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Težko bi ministra označili za nasprotnika gradnje nove jedrske elektrarne, nasprotno. Je pa – osvežujoče za Slovenijo, kjer obljube letijo, kot bi jih stresal iz rokava – v intervjuju povedal, da se seveda lahko zgodi, da bodo pri časovnici gradnje nove jedrske elektrarne tudi zamude, saj na to vpliva ogromno dejavnikov. Intervju ni bil revolucionaren, minister je zgolj birokratsko, a realistično opisoval svoje prihodnje korake. Rekel pa je tudi tole: »Nič ni narobe, če se časovnica gradnje drugega bloka zamakne. Ključno je, da to vemo. Ker če si na drugi strani danes ne priznamo, da je realni rok 2035, 2036, 2037, in se prepričamo, da je 2032, bomo tega leta točno vedeli, kdo je bil minister, ki je zavajal javnost. Jaz si tega ne želim. Imamo pa tehtne podatke, zakaj je treba predložiti določena dokazila. Bolje je, da povemo resnico na podlagi znanih dejstev, da se nam ne zgodi kaj takega kot pred meseci s tretjo razvojno osjo. Treba je realno načrtovati vse aktivnosti, ukrepe in pa seveda tudi, koliko časa vzame posamezen ukrep.«

Namen tega članka ni opredeljevati se do odločitve o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne. V resnici v tem trenutku za to tudi ni potrebe. Danes celotna Evropa čaka na tehnološki preboj na tem področju. Po napadu Rusije na Ukrajino je bila na ravni EU sprejeta tiha odločitev, da si mora Evropa – tako kot pri polprevodnikih – tudi pri proizvodnji jedrske energije zagotoviti visoko stopnjo neodvisnosti. A v tem trenutku v Evropi še ne zmoremo sami serijsko izdelovati jedrskih reaktorjev, veliko upov pa se polaga tudi na razvoj manjših reaktorjev, ki jih je domnevno lažje serijsko proizvajati. Zaradi zapletenih geostrateških razmerij po izkušnji z ruskim napadom na Ukrajino se na kitajsko tehnologijo tako rekoč nihče v Evropi ne upa vezati, kot mogoči dobavitelj pa se kaže le še finančno in tudi tehnološko šibki ameriški Westinghouse.

Na podlagi vsega navedenega lahko torej mirno zapišemo, da Kumrova napoved o gradnji nove jedrske elektrarne ni bila prav nič presenetljiva, ampak glede na razmere celo še vedno optimistična. A sta se nanjo izjemno bliskovito in tudi neverjetno ostro odzvala nekdanji energetski minister Jernej Vrtovec (NSi) in nekdanji predsednik vlade in predsednik SDS Janez Janša. Vrtovec, ki je predsednik komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, je za 29. marec sklical sejo na temo »Zavlačevanje s postopki za gradnjo drugega bloka krške nuklearke (Jek 2)«, ministrove besede pa naj bi – neverjetno – ogrožale energetsko suverenost Slovenije. Janša je šel seveda še korak dlje: »Izjava Kumra o NEK 2 je za kazenski pregon in odškodninsko odgovornost vlade.«

Nobenega dvoma ni, da sta Vrtovčev odziv in Janševa ugotovitev popolnoma pretirana glede na Kumrove navedbe. A naj tu omenimo nenavaden dogodek z začetka decembra 2020. Šlo je za obisk takratnega zunanjega ministra Anžeta Logarja v ZDA, časopis Dnevnik je takole poročal o njem: »Ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja v Washingtonu nekoliko presenetljivo spremlja tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Slednji bo na State Departmentu podpisal memorandum o razumevanju v zvezi s strateškim civilnim jedrskim sodelovanjem. Nekateri mediji so hiteli napovedovati, da to pomeni, da bo (neuradno) načrtovani drugi blok Nuklearne elektrarne Krško (NEK2) opremil ameriški Westinghouse.« Janševa vlada se je po razkritju, da je bil podpisan omenjeni memorandum, zavila v molk, o tem ni želela dajati pojasnil, a je na njeno smolo vse razkril kar sam State Department. Ta je na svoji strani opisal, da je podpisani memorandum nekakšna nezavezujoča politična vstopnica, ki ameriški industriji pomaga odpirati vrata na trg, oziroma orodje, ki sopodpisanim državam pomaga pri vzpostavljanju partnerstva z ZDA.

Že takrat – o gradnji nove jedrske elektrarne v tistem trenutku ni bila sprejeta še nobena odločitev – je bilo jasno, da za vsem tem stojijo seveda interesi družbe Westinghouse, ki si po več zaporednih stečajih in menjavah lastnikov na vse kriplje skuša pridobiti naročnike, da bi lahko ponovno zagnala proizvodnjo jedrskih reaktorjev. Brez memorandumov in pogodb namreč ne more do bančnih jamstev in ne more pridobiti dodatnih vlagateljev. Za Westinghouse so torej takšni memorandumi že ves čas ključnega, preživetvenega pomena. Seveda je memorandum le vidni del dogovora, dejanskih pogovorov še zdaj ne poznamo. A glede na naravo naložbe je danes mogoče razloge za Janšev in Vrtovčev nesorazmerni odziv iskati prav na tem mestu. Seveda sta lahko tudi zgolj navdušenca nad jedrsko energijo, toda o tem močno dvomimo. Njun odziv bolj kaže na to, da očitno obstajajo neki dogovori in pričakovanja, o katerih javnost nič ne ve – a bi seveda morala.

Z drugimi besedami: Janšev in Vrtovčev odziv bi morala biti predvsem signal preiskovalnim organom. Preprosto preburno sta se odzvala na izrazito benigno izjavo sedanjega ministra.