Grega Repovž

12. 5. 2023  |  Mladina 19  |  Uvodnik

Uvodnik / Politična poteza

Zmanjševanje javnomnenjske podpore vladi se je ustavilo. Za obrat v javnem mnenju oziroma v odnosu do vlade je brez dvoma več razlogov. A glavni razlog za stabilizirano podporo se zagotovo skriva v odločitvi koalicije, da vloži zakonsko spremembo, ki naj bi preoblikovala dopolnilno zdravstveno zavarovanje. 

Gre tudi za prvo javnomnenjsko zmago Golobove vlade po dolgem času, čeprav so zavarovalnice zoper vlado nastopile z vsemi lobističnimi in medijskimi prijemi, brati smo morali na primer, da bo Slovenija končala kot Grčija in podobne zapise. Velik del medijev se je postavil na stran zavarovalnic. A javnost na celotno kampanjo zavarovalniškega lobija ni niti trznila. Nasprotno, njena podpora predlogu koalicije je bila in je ostala trdna. 

Javnomnenjsko je torej vlada že zmagala – dejansko pa še ne. Danes lobisti zavarovalnic hodijo okoli poslancev državnega zbora in vladnih uradnikov. Vemo, da imajo v rokah, kot se je nekoč izrazil Samo Fakin, takrat še direktor javne zdravstvene zavarovalnice, 4,5 milijona razlogov, da so prepričljivi. Dokler zakon ne bo dokončno sprejet, z vetom državnega sveta in ustavno pritožbo vred, vlada te zmage ne bo imela v žepu. Ko so poslanci leta 2019 nazadnje glasovali o tem, smo slišali verjetno najneumnejše izgovore v sodobni Sloveniji, zakaj so se nenadoma premislili in zakaj ne bodo podprli odprave dopolnilnega zavarovanja.

Ta teden je koalicijska stranka Levica predlagala, da se preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja že v prvem koraku nadgradi z uvedbo progresivnosti pri plačevanju: po tem predlogu bi pri plačah do minimalne novi prispevek znašal 15 evrov, nato pa bi sledila 20-stopenjska lestvica, po kateri bi se prispevek povečeval do 200 evrov na mesec, kolikor bi plačevali vsi, ki imajo plačo nad petkratnikom minimalne plače. Tako bi bilo skoraj 80 odstotkov zavezancev v enakem ali boljšem položaju kot zdaj. Manj kot danes bi plačeval 1.204.201 zavezanec, približno pri istem bi ostalo 59.069 ljudi, prispevek pa bi se nad 35 evrov zvišal za 21 odstotkov najbolje plačanih v Sloveniji. Skupni priliv v javno blagajno bi ostal enak oziroma bi bil celo malo višji.

Vlada se je v izhodišču odločila, da bo zgolj prenesla zavarovanje v javni sistem, ne bo pa posegala v njegovo nepravičnost in nesolidarnost. Zakaj? Zato da nima odprtih preveč front, zato ker ni mogla tako hitro pripraviti krovne rešitve. Solidarnostno obračunavanje je prestavila na leto 2024.

Levica je pri svojem predlogu verjetno izhajala iz stališča, da je pri taki javni podpori mogoče izpeljati oba koraka hkrati – čeprav se že zdaj ve, da se bodo zaradi njenega predloga nemudoma z najbolj dramatičnimi ocenami oglasile tudi vse delodajalske organizacije in organizacije, za katerimi stojijo najbogatejši sloji, torej ameriška gospodarska zbornica, kvazi podjetniški klubi, gospodarska in obrtna zbornica – no, ta se je že oglasila, le dva dni po tem, ko je predlog Levice prišel v javnost.

Premier Robert Golob ga je nemudoma zavrnil kot sicer legitimnega, a brezpredmetnega – jasno je sporočil, da namerava vztrajati pri dvofaznosti. Ima prav? Je to res modreje? Predlog Levice je brez dvoma pravičen in logičen, a dejansko ustvarja zavarovalnicam v tej fazi nove zaveznike. Dosedanji poskusi odpravljanja dopolnilnega zavarovanja so se končali preveč trpko – in vsaka širitev prvotnega predloga širi tudi nabor nasprotnikov. Nenadoma ni več le 4,5 milijona razlogov na strani zavarovalnic, ampak se jim pridružijo še milijoni interesov najbogatejših v državi. Predlog Levice je torej za zavarovalnice dejansko nekaj, česar si le želijo. S tem seveda nočemo reči, da imajo v Levici slabe namene, niti da je njihov predlog slab, nasprotno, dober je in pravičen.

Iz podatkov o dobičkih podjetij v preteklem letu, o rasti najvišjih plač v zasebnem sektorju in v javnem sektorju, o učinkih davčne razbremenitve najbogatejših še v času Janševe vlade – mar ni neverjetno, kako Janša res čisto vedno največ naredi za najbogatejše, celo službena električna vozila je naredil za malodane davčno olajšavo, čeprav gre v tem trenutku za najdražja in najbolj luksuzna vozila na trgu – je sicer jasno, da bi bilo pravičnejše obračunavanje dopolnilnega zavarovanja za najbogatejše le minimalen poseg v njihove dohodke, glede na to, kaj vse so dobili v zadnjih dveh letih. Rast dobičkov in prihodkov podjetij v času zadnjih dveh kriz je bila na robu spodobnosti, pri čemer v nobenem podjetju ali panogi ne bodo priznali, da je bila rast večidel financirana z ukrepi države in širše države (Evropske unije) na trgih, pri marsikaterem podjetju pa so do njih prišli tudi z zlorabljanjem vojne in inflacijske destabilizacije. A vsi ti bonusi preteklih let ne pomenijo, da so se pripravljeni odreči že delčku tega.

Seveda lahko Golob ravna tudi osebno preračunljivo. Dejstvo je, da za zdaj premier ne nakazuje, da bi bil v davčne in druge privilegije najbogatejših dejansko pripravljen poseči. Status samostojnega podjetnika, ki bi moral biti izjema za nekatere poklice, je danes za najbogatejše mala davčna oaza. Vlada se je odločila, da se ga ne bo dotaknila. Izigravanje plačevanja prispevkov z naknadnim izplačevanjem nizko obdavčenega dobička je redna oblika izigravanja, ki jo uporabljajo najbogatejši. Prav tako je nakupovanje tako rekoč neobdavčenih nepremičnin poligon zanje, ki hkrati iz Slovenije dela državo, neprijetno za mlade in revnejše. A premier Golob in njegova stranka ne kažeta nobenega veselja do poseganja v te bonitete za najbogatejše.

Zato je morda predlog Levice treba gledati politično. Kot potezo, s katero Levica kaže na razlike med koalicijskimi strankami. Kdo je s kom v družbi, kje je dejansko Svoboda, kje SD in kje Levica. Kar je veliko pomembneje, kot se morda zdi na prvi pogled.