Grega Repovž

19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Uvodnik

Uvodnik / Državljanska vojna

»Včeraj je neokomunistična vlada Republike Slovenije s tem zavržnim dejanjem napovedala novo državljansko vojno.«

Besede, s katerimi se je v četrtek, 17. maja, Janez Janša odzval na odločitev Golobove vlade, da sklep o razglasitvi dneva komunističnega nasilja ne velja več.

V Sloveniji smo vajeni grobega političnega obračunavanja, SDS in njen voditelj Janša ves čas izrekata hude obtožbe. V takih razmerah, kjer se obtožbe izrekajo tako zlahka in kjer praktično nobena obtožba, ki je izrečena ali zapisana, ne doživi pravnih ali javnih posledic, pa zato zadeve, ki so dejansko problematične, pogosto izpadejo benigne, manj grozne. Pretekli teden je v javnost prišla zgodba, ki je preprosto preresna, da ne bi javnost in mediji od državnih organov zahtevali takojšnje in izredne preiskave. Preiskavo bi morali uvesti državni zbor, tožilci in kriminalisti.

V času pred lanskimi volitvami so v javnost prihajale informacije, da je dobil direktor urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj dobro leto pred volitvami od predsednika vlade Janeza Janše politično nalogo: najde naj način, da bo lahko pogledal poslovanje nekaterih posameznikov, ki naj bi bili za oblast moteči. Kar se je zdelo pretiravanje, je postalo oprijemljivo, ko je vladna večina res spremenila zakonodajo tako, da je temu direktorju urada podelila pristojnosti, da bi lahko že na podlagi anonimke, in to kar sam, vpogledoval v račune posameznikov. Policija in tožilstvo namreč za tak poseg v zasebnost potrebujeta odobritev pristojnega sodnika, v tem uradu pa naj bi bila dovolj volja direktorja. Šlo je torej za zelo nenavadno odločitev politike.

Že od volitev vemo, da je Žugelj stal za dogovorom med Janševo vlado in vlado srbskega premiera Aleksandra Vučića, da si pred volitvami izmenjata podatke o nekaterih ljudeh. Kot je že takrat razkril portal Necenzurirano, so Janšo zanimali podatki o poslovanju Roberta Goloba v Srbiji, Črni gori in na Kosovu, Vučića pa transakcije vodje srbske opozicije Draga Đilasa, predvsem pa poslovneža Dragana Šolaka, lastnika edinega močnega neodvisnega medija v Srbiji, N1.

In dejansko so nekaj tednov pred volitvami mediji v domeni SDS začeli objavljati podatke o poslovanju Gen-I, domnevno obremenilne za Roberta Goloba, ki jih je v tistem trenutku lahko pridobil le srbski urad za preprečevanje pranja denarja. Te podatke bi lahko slovenski urad uporabljal le v okviru svojega dela, ne pa posredoval politični stranki.

Slovenska podružnica N1, portal N1 Slovenija, je bila sama posredno tarča Janševega zanimanja, zato je že od volitev lani poskušala zbrati čim več podatkov o tem, koga v njihovi družbi sta Janša in Žugelj poskušala nadzorovati. In pretekli teden je objavila osupljivo razkritje: med 25. novembrom in 13. decembrom 2021 je urad za preprečevanje pranja denarja pod vodstvom Damjana Žuglja bankam v Sloveniji v sklopu ene same preiskave na podlagi anonimke (kako pričakovano) razposlal kar 238 zahtev za vpogled v skupno 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. N1 je pretekli teden razkril tudi nekaj imen, katerih tekoče račune in poslovanje je nadzoroval Žugelj: med njimi sta bila urednica N1 Katja Šeruga in direktor Pop TV Branko Čakarmiš. Žugljeva tarča so bili torej brez dvoma tudi novinarji in mediji. Gre za grob poseg v medijsko svobodo.

Dejansko gre, če navedbe N1 držijo, pri ravnanju Janševe vlade za enake stvari kot pri znameniti aferi Watergate: za brskanje po zasebnosti novinarjev in politikov z namenom diskreditacije oziroma onemogočanja njihovega političnega angažiranja ali novinarskega dela. Ne Janša ne Žugelj do tega trenutka navedb N1 nista ovrgla, videli smo le še en poskus diskreditacije.

A dejansko nas zdaj njuni odgovori ne zanimajo. Javnost v tem trenutku mora izvedeti, kdo je na seznamu teh 107 oseb in podjetij, ki jim je Žugelj brskal po zasebnosti, po njihovih osebnih računih. Ustavna pravica teh ljudi je, da to izvedo. Vsak izmed njih bi moral nemudoma izvedeti, da so mu posegli v zasebnost iz političnih razlogov. Takoj bi morala steči tudi preiskava o tem, kaj se je s podatki zgodilo. Glede na to, da so nekateri podatki brez dvoma končali v rokah politike in propagandnega stroja SDS, ne vemo, kdo z njimi danes razpolaga. Skrb je umestna, ker vemo, da so podatki srbskega urada za preprečevanje pranja denarja o poslovanju Gen-I in Roberta Goloba končali v rokah SDS in njenih medijev.

Razkritje o vohljanju po računih 107 oseb pa odpira še več vprašanj. Je Janševa vlada ne samo vohljala po računih političnih nasprotnikov in medijev, ampak morda za kom tudi vohunila? Velja se namreč spomniti, da je kanadska nevladna organizacija Citizen Lab, največja globalna avtoriteta na področju odkrivanja zlorab obveščevalnih služb, sredi julija 2021 poročala o vohunski opremi, ki naj bi ciljala izključno v slovenske tarče. Zaznala je namreč delovanje izraelskega vohunskega programa Candiru, ki se prenese na mobilnik ali računalnik, ko žrtev klikne na okuženo povezavo ter s tem nepooblaščenim osebam omogoči nadzor te naprave in njenega uporabnika.

Vsaka vlada bi se na razkritje, da kdo vohuni za njenimi prebivalci, nemudoma odzvala, a Janševa vlada je ostala tiho, ni reagirala. Kdo je najel program Candiru, da je deloval na slovenskih tleh, do danes še ni razkrito. Vemo le, da so se v zgolj dveh letih – in to v času epidemije, ko je bilo mednarodnih obiskov izrazito malo –, z ljudmi iz izraelskih obveščevalnih struktur srečali premier Janša, minister Zdravko Počivalšek in zunanji minister Anže Logar. Je šlo za podoben dogovor, kot so ga sklenili z Vučićem glede Goloba in Šolaka?

A kaj ima vse to z Janševo napovedjo, da smo v državljanski vojni? Ko so poslanci državnega zbora septembra 2010 razpravljali o vpletenosti Janševe vlade v korupcijo pri nakupu vojaških oklepnikov Patria, je takratni poslanec SDS Franc Cukjati izjavil: »Tisti, ki Janšo poznamo, vemo, da so to podtikanja, da je to nadaljevanje državljanske vojne.«

Janez Janša in SDS sta predvidljiva, ko pride do razkritja nečesa nedopustnega, vedno razglasijo, da gre za državljansko vojno. Zakaj? Da bi se vsi ukvarjali s to za vse nezamisljivo grožnjo, ne pa s samim razkritjem.