Muriel Barbery: Eleganca ježa

V prozi in sicer ljudje prikrivajo kaj velikega in usodnega, umor, sodelovanje v genocidu, konclagerski čin, rod, spolno usmerjenost. Skoraj nihče ne prikriva izobraženosti, kar počne hišnica v elitni hiši s kulinaričnim kritikom, ministrom in podobniki. Je pritlična kiničarka in avtodidaktka, ki kupuje univerzitetne specializirane izdaje knjig, hodi po muzejih, ima mnenje o flamskem slikarstvu nasproti italijanski renesansi, z zdravo (osnovnošolsko) pametjo kao razsuje fenomenologijo in je v estetskem smislu kantovka, v bralnem pa ljubiteljica Tolstoja, a mora prikrivati svoje znanje, dela se butasto in štorasto, da se lahko skrije in umakne, da ima mir in zapik. Dokler se ne pojavi nova situacija; nov stanovalec, ki je - drugače od njenih chic zafnanih klientov s konceptom, kjer so knjige med čevlji - dobrodušen pragmatik, se poveže z lucidno asocialno in rahlo disfunkcionalno dvanajst-letnico, ki s penetrantnim umom lupi plast za plastjo družbene zlaganosti.

Battles: Gloss Drop

Ob koncu letošnje pestre koncertne sezone bo Kino Šiška 7. julija serviral še samosvoj glasbeni sunek v zadnjih letih ene najbolj opevanih alterrockovskih zasedb, Newyorčanov iz skupine Battles. Kvartet si je temelje položil že leta 2002, potem pa je leta 2007 z dolgometražnim prvencem Mirrored najprej požel vsesplošno naklonjenost glasbenih poznavalcev, ne dolgo zatem pa se prikupil še sredinski publiki.

Štirje levi

Štirje levi so britanska farsa o džihadizmu, vojni proti terorju, pop paranoji, medijski stereotipizaciji islamizma in vplivu Levjega kralja na tragično - da ne rečem burleskno - občutje sveta. Štirje muslimanski prijatelji, Waj (Kayvan Novak), Faisal (Adeel Akhtar), Hassan (Arsher Ali) in Omar (Riz Ahmed), ki so približno tako clueless kot Alicia Silverstone v filmu Nimaš pojma, sklenejo, da se bodo vključili v...

Drago Jančar: To noč sem jo videl

Roman, ki je letos prejel kresnika, bi še leta 1985 končal v bunkerju zavoljo motivike partizanskih zločinov.

Sfinga

Sfinga, neposredni hommage prvemu vzponu po Obrazu Sfinge, enigmatične, mistične, zaprepadene, multiprevisne stene Triglava, kralja Ojdipa slovenske nacije, in posredni hommage prvima slovenskima celovečercema (Triglavske strmine, V kraljestvu Zlatoroga), se začne z najbolj spektakularnim - če ne že kar najbolj hipnotičnim - prizorom v zgodovini slovenskega filma: ko Robert Pečnik, Zagrebčan, ki je leta 2001...