Godalkanje, Festivalna dvorana, Ljubljana

Veliki tradicionalni gala koncert Godalkanje letos nosi podnaslov ’Plešeš kolo?’. Pionir in glavni mentor dogodka je akademski in ljudski glasbenik Bojan Cvetrežnik, ki je v osmih letih Godalkanja k sodelovanju privabil mnogo vrhunskih strokovnjakov za različne godalne sloge iz različnih držav. Letošnji koncert bo v ospredje postavil glasbo in melos tradicionalnih srbskih svatb. V prvem delu večera bo odmevala glasba dua Aritmija (Tilen Stepišnik in Šemsudin Džopa - Dino) v sodelovanju s Simboličnim orkestrom, drugi del pa bo posvečen velikanu srbske violine Aleksandru Šišiću, katerega skladbe bosta izvajala Cvetrežnik in njegova zasedba godalkarjev.

O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni, SNG Drama Ljubljana

Predstava O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni v režiji Maše Pelko bo na odru Male drame premierno uprizorjena 2. novembra. Gre za avtorski projekt, ki je nastal po motivih kratke proze ameriškega pisatelja in pesnika Raymonda Carverja (1938– 1988), in sicer temelji na izboru njegovih dvanajstih kratkih zgodb. Dodana vrednost je tudi sodelovanje različnih generacij gledaliških ustvarjalcev, med katerimi so nekateri stalni člani ansambla ljubljanske Drame (Iva Babić, Maja Končar, Matija Rozman), drugi pa igralci iz študentskih vrst (Gregor Podričnik, Eva Stražar, Lovro Zafred). Ponovitve si boste lahko ogledali 3., 9., 19., 20., 21., 26. in 29. novembra.

Kantavtorstvo največjega kalibra

Koncert kultnega ameriškega kantavtorja Marka Kozelka, ki se je slovenskemu občinstvu prejšnjo sredo premierno predstavil s svojim aktualnim projektom Sun Kil Moon, se je začel z nepričakovanim soočenjem. Še preden je odrecitiral uvodno skladbo Daffodils, je fotografu pod odrom tečno zabrusil, naj »odjebe«. Pri tem je bil bolj zastrašujoč kot korejski boksar, od katerega si je sposodil ime, in vseh preostalih boksarjev, ki jih pogosto omenja v svojih pesmih. Ampak to je Kozelek, kot ga poznamo, tudi ko se je fotografu pozneje opravičil za svoj izbruh. Impulziven in racionalen, egocentričen in samokritičen, čuteč in ciničen, predvsem pa izvrsten pisec pesmi oziroma pripovedovalec. In – kot se je izkazalo – izjemen nastopač. Če bi anketirali obiskovalce, ki so vztrajali do konca napornega, skoraj tri ure dolgega nastopa, bi se mnogi verjetno strinjali, da smo bili priče enemu boljših koncertov v ljubljanskem Kinu Šiška.

Bogdan Borčić, Slike 1984–2013, KGLU Slovenj Gradec

Bogdan Borčić (1926– 2014) je eden najpomembnejših slovenskih slikarjev druge polovice 20. stoletja. Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo je tudi častni občan mestne občine Slovenj Gradec, zato je razstava njegovih del, ustvarjenimi med letoma 1984 in 2013, med njimi so minimalistične grafike in tudi nekaj kiparskih stvaritev, v tem kraju še toliko bolj umestna.

jerebika, štrudelj, ples pa še kaj, Nova pošta

Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana sta združila moči v predstavi »jerebika, štrudelj, ples pa še kaj«. Besedilo Simone Semenič se igra z žanrom komedije in preizkuša meje komičnega. Že v »napotkih za uprizoritev« avtorica neizprosno zahteva redukcijo kakršnihkoli kompromisov, zato ne preseneča, da so nekateri umetniški vodje slovenskih gledališč to besedilo zavrnili. Na prvi pogled govori zgodba o nekem zgodovinskem času, o šestdesetih, a bolj, ko se zadeva razpleta, bolj postaja igra portret sodobne slovenske družbe.

Life Of Agony, Kino Šiška

Metalska zasedba Life Of Agony je mednarodno prepoznavnost dosegla v prvi polovici devetdesetih let, ko je ustvarjala glasbo ob boku newyorških bendov, kot so Biohazard, Madball in Vision Of Disorder. Za kultni izdelek Life Of Agony še danes velja plošča River Runs Red. Njihova usoda ima zanimive družbene razsežnosti, saj so se po ustvarjalni pavzi vrnili z albumom A Place Where There’s No More Pain, polnim novih življenjskih modrosti. Zasluga za to gre predvsem transseksualni pevki Mini Caputo, ki je v tem času spremenila biološki spol, kar je v mačističnem in heteronormativnem svetu heavy metala nadvse pogumno dejanje, še posebej zato, ker je o tem spregovorila tudi javno, člani skupine pa so jo tovariško podprli. V Ljubljani bodo nastopili v nekoliko osveženi zasedbi, saj se je tudi za bobne zdaj usedla ženska – Veronica Bellino, na basu in kitari pa sta stara znanca Alan Robert, sicer tudi stripar, in Joey Z. Pred Life of Agony bodo občinstvo ogrevali Billybio in All Hail The Yeti.

Med škrati in troli

V ljubljanskem Cankarjevem domu so prihod islandskega multiinštrumentalista, skladatelja in producenta Ólafurja Arnaldsa napovedali kot »zagotovo koncert jeseni«. Zavoljo tega, ker ni bilo znano, kako priljubljen je 31-letni glasbenik v Sloveniji, kjer je tokrat nastopil prvič, je bila napoved videti precej napihnjena. A ti pomisleki so se, potem ko je v soboto zvečer na odru povsem napolnjene Gallusove dvorane sedel za svoje klavirje in sinte, v hipu razblinili. Je bilo to dovolj za »koncert jeseni«? Za tiste, ki smo se od začetka tisočletja naposlušali križancev klasične in pop glasbe Arnaldsovih rojakov, najbrž ne. Sodeč po toplem odzivu v občinstvu pa je bilo med nami veliko več tistih, ki se značilne islandske senzibilnosti še niso naveličali. In tem je Arnalds, resnici na ljubo, pripravil veličasten koncert.

Festival EDO, več lokacij, Ljubljana

V Ljubljani bo potekal prvi filmski festival pri nas, ki je v celoti posvečen filmom o mestih, urbanosti in arhitekturi. Ime EDO nosi po arhitektu Edvardu Ravnikarju, na festivalu pa bodo prikazali štiri dokumentarne filme o globalnih mestih: ameriškem New Yorku, nemškem Berlinu, kitajskem Chogqingu in ekvadorskem Quitu. Brezplačne projekcije bodo na več lokacijah, v stolpnici Situla, fundusu Magacin v skladiščih Kolinske, šivalnici in delavnici Anselma ter tudi v biroju skupine prostoRož, torej v neklasičnih filmskih dvoranah.

The Sonics, Kino Šiška, Ljubljana

Številnim bendom pravijo legende garažnega kitarskega rocka, a The Sonics, ki bodo kmalu obiskali Ljubljano, to dejansko so. Nastali so leta 1960, pred Beatli in Stonesi. No, v Šiški sicer ne bomo dobili povsem originalne zasedbe, a vseeno gre za bend, ki se je pred leti z nekaj daljšimi pavzami ponovno vrnil na sceno in leta 2015 po 40 letih, izdal tudi ploščo. Obisk je obvezen za vse, ki so nam všeč The White Stripes, The Hives in Japandroids. In še uporabna trivia: Sonicsov originalni bobnar je bil celo najljubši tolkalec Kurta Cobaina, frontmana Nirvane.

Body Worlds Vital, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana

K nam prihaja svetovno odmevna razstava Body Worlds Vital iz zakladnice kontroverznega Guntherja von Hagensa, ki je patentiral tehniko plastinacije, s katero mu uspeva skoraj v celoti in predvsem trajno ohraniti človeška trupla ter jih, kot pravi, v izobraževalne namene, kazati občinstvu po vsem svetu. Razstava, ki si jo je v 90 mestih po vsem svetu ogledalo že več kot 43 milijonov ljudi, obravnava področje človeške anatomije in zdravega življenjskega sloga, ogledali si bomo lahko tudi prepričljive multimedijske prikaze, kakšno je telo, kadar je zdravo, v stanju ogroženosti ali obolelo.

Samorastniška balkanska bejba

Čeprav je osrednje dogajanje že mimo, bo še vse do konca oktobra kulturno dogajanje v Ljubljani narekoval 24. festival Mesto žensk, v okviru katerega so se na različnih lokacijah zvrstile številne okrogle mize, predavanja, (večmedijski) performansi, filmske projekcije, razstave in glasbeni dogodki. Po praksi iz preteklih izvedb festivala je tudi letošnja ponudila vsebinsko zelo razgiban program, zanimiv tako za obiskovalce kot tudi gostujoče govornice in ustvarjalke. To je v intervjujih poudarjala tudi glasbenica Ana Rab alias Gnučči, preden nas je prejšnji petek v Centru urbane kulture Kino Šiška s svojim energičnim nastopom zazibala v prijetno poplesavanje.

Mednarodni festival računalniške umetnosti, več prizorišč, Maribor

Maribor bo znova tudi v znamenju računalniške umetnosti, tokrat na več kot 20 lokacijah. Fokus letošnjega programa bo »Ženski forum 2018«, v okviru katerega bo na razstavah in spletni medijski platformi mfru.org nastopila vrsta mednarodno priznanih računalniških umetnic in teoretičark, tudi vodilni feministki drugega vala feminizma v ZDA Nancy Buchanan in Lynn Hershman Leeson, filozofinja Marina Gržinić, kuratorica Kathy Rae Huffman, inovatorka in ustvarjalka Shu Lea Cheang ter lanska nagrajenka Ars Electronice Maja Smrekar.

53. festival Borštnikovo srečanje, Slovenski narodni dom, Maribor

Osrednji slovenski gledališki festival, ki že več kot pol stoletja bogati slovenski gledališki in kulturni prostor, tudi letos ponuja izbor predstav slovenskih in tujih institucionalnih ter nevladnih producentov, tako v tekmovalnem programu, ki se letos zdi še posebno zanimiv (performans Leje Jurišić in Marka Mandića Skupaj, predstava 6 v režiji Žige Divjaka, Naš razred v režiji Nine Rajić Kranjac, Teror v režiji Eduarda Milerja, Gilgalovanje v režiji Tjaše Črnigoj ...) kot v spremljevalnem. Festival bo sklenila podelitev nagrad, med katerimi je najuglednejša Borštnikov prstan za življenjsko delo.

Med znotraj in zunaj, Galerija DLUL, Ljubljana

Oblikovalski kolektiv Oloop že petnajst let spodbuja ročno delo in ustvarja z družbeno angažirano noto, zadnja leta pa najbolj slovi po blazinah in drugih tekstilnih predmetih, ustvarjenih skupaj s priseljenkami iz nekdanjih jugoslovanskih republik in azilantkami. Oloopke Tjaša Bavcon, Jasminka Ferček in Katja Burger so ob obletnici odprle eksperimentalni laboratorij, kjer lahko skupaj z njimi in njihovimi gostjami raziskujete mnogotere vloge tekstila. Med gostjami bodo ameriška oblikovalka tekstila Liz Collins, vokalistka in performerka Irena Zagoričnik Tomažin, koreografinja in plesalka Valentina Čabro, slikarka Joni Zakonjšek ter kustosinja Barbara Predan.

Elektronika za radovedne

Da bomo letos na desetem festivalu Sonica videli nekaj vrhunskih ustvarjalcev, je bilo jasno že poleti, ko je organizator MoTA – Muzej tranzitorne umetnosti – začel objavljati prva imena nastopajočih. Toda tega, da bo končen program, ki se je prejšnji teden odvijal na različnih prizoriščih po Ljubljani, tako bogat in atraktiven, si nismo upali pričakovati niti po tihem. Njegov glasbeni del je ponudil kopico izjemno cenjenih kreativcev iz polja elektroakustične avantgarde na eni in elektronskih (klubskih) avanturistov na drugi strani. Ob nastopih slednjih je bilo spet jasno, da klubska elektronika lahko ponudi veliko več kot zgolj kuliso za plesno evforijo. To pa ne pomeni, da smo bili prikrajšani za plesne užitke.

Stoptrik 2018, več lokacij, Maribor

Stoptrik je festival, ki je (kot je vidno že iz imena) povezan s stop motion animacijo, gre za starejši žanr animacije, kjer premike predmetov, skulptur, plastelina in drugega beležimo s hitrim fotografiranjem. Na festivalu pa ne bodo na voljo zgolj projekcije novejših filmov, kot tudi ne bo program namenjen zgolj otrokom, sodelovali boste lahko tudi na delavnicah in prisluhnili predavanjem. Več na www.stoptrik.eu.

Emilia Galotti, SNG Drama Ljubljana & še ni naslova, Mladinsko, Ljubljana

V soboto bosta premiero dočakali dve predstavi, na kateri velja biti pozoren. V ljubljanski Drami bodo pod režisersko taktirko Igorja Vuka Torbice uprizorili žaloigro Emilia Galotti z Marušo Majer, eno najprepričljivejših igralk mlajše generacije, v glavni vlogi. Emilia Galotti je zgodba o dekletu, ki se, ukleščeno med patriarhalno ultrakatoliško italijansko družbo 18. stoletja in lastnimi prepovedanimi nagoni, odloči, da bo povzročilo lastno smrt. V Mladinskem pa bodo premierno uprizorili novo predstavo po besedilu ene najpomembnejših domačih dramatičark Simone Semenič z naslovom »še ni naslova«. Režiser predstave je Tomi Janežič, ki je zadnja leta aktiven zlasti v tujni, navdušil je tudi v prestižnem Bolšoj teatru.

Mnemosis, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica

Fotograf Andrej Lamut (letnik 1991) se predstavlja s svojo tretjo obsežnejšo fotografsko serijo, s katero se odmika od prikazovanja materialne stvarnosti in gledalcu razodeva prostrane notranje svetove, prepredene z nerazložljivimi, pogosto fantazijskimi podobami. Mnemosis je utelešenje misli in podob, ki so nekdaj obstajale v zavesti posameznika, vendar si ta njihove vsebine ne more priklicati v spomin. Fotograf je ustvaril arhetipske podobe, s katerimi želi v gledalcu vzbuditi občutke, podobne tistim, ki spremljajo tovrstna doživetja.

Plesna petarda

Od njegovega odprtja pred desetimi leti smo v Centru urbane kulture Kino Šiška, enem naših osrednjih kulturnih dogajališč, glasbo izkusili že v skoraj vseh pojavnih oblikah. Manjkal je morda le še visokooktanski plesni parti. To ne pomeni, da tam nismo slišali tudi muzik s plesnimi predznaki, niti tega, da se obiskovalci nismo razplesali na mnogih dogodkih. Toda polnokrvnega rejva (menda) vendarle še nismo doživeli. V večji dvorani so ovira verjetno že za ples nerodna stopničasta tla, ostalina nekdanje kino dvorane, manjša dvorana pa naj za plesno veseljačenje ne bi ponujala pravega ambienta. No, za to, da smo se znebili tovrstnih pomislekov in predsodkov, je prejšnji četrtek poskrbel kanadski glasbeni (in matematični) genij Dan Snaith. Z izjemnim DJ-setom, ki ga je odvrtel pod svojim plesnim psevdonimom Daphni, je zakuhal plesno evforijo, kakršno redko doživimo celo v najbolj rejverskih klubih.

Na meji nevidnega, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana

Slovenska različica konvencije, na kateri se zbirajo v angleščini ljubkovalno imenovani »trekiji«, je tu. Na dogodek so vabljeni vsi junaki, superjunaki, pomočniki in negativci, ljubitelji fantazije, striparji, navdušenci nad znanstveno fantastiko, oboževalci fantazije in ostali. Na konvenciji ljubiteljev fantazije in znanstvene fantastike se boste lahko sprehodili med stojnicami s pestro ponudbo izdelkov slovenskih in tujih ustvarjalcev, ogledali si boste lahko »fantastične« kostume, sodelovali v tekmovanjih, se udeležili predavanj ali delavnic s številnimi gosti. Naj bo Sila z vami! Več na www.nmn.si.

Čoh in Erič, Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj

Hudomušna risarska mojstra Zvonko Čoh in Milan Erič, ki sta leta 1999 za prvi slovenski risani celovečerec Socializacija bika prejela nagrado Prešernovega sklada, se spet predstavljata skupaj. Čoh med drugim razgrinja serijo grafik Snežna pastorala, za katero je iz gume izrezal figurice, jih nalepil na leseni nosilec, nanesel barvo in jih odtiskoval, pa tudi druga dela, narejena v različnih tehnikah (z akrilom in tempero je denimo posegel na povečane položnice in kuverte). Erič razstavlja ilustracije vseh barv, v katerih nastopajo karakterno izraziti muzikanti iz različnih kulturnih okolij, obenem pa tudi »polivanke«, na katerih polita barva sama ustvarja sceno za realistično narisane astronavte.

Deblas/Boginje, Kino Šiška, Ljubljana

Tri domače umetnice – glasbenica in režiserka Kukla, plesalka flamenka Urška Centa ter glasbenica Katja Šulc – so združile moči in ustvarile glasbeno-plesno predstavo, ki za navdih oziroma izhodišče jemlje romsko žensko, sicer pa se položaja ženske v družbi loteva tudi širše. Gre za triptih, ki išče skupne prostore Andaluzije in Balkana, se upira stereotipom, mačizmu in šovinizmu, hkrati pa objema ženskost, strast in lepoto. Avtorice v spoju giba, glasbe in podobe preigravajo različne arhetipe ženske, ki preizkuša meje, lastna in tuja pričakovanja ter zastavljene in vsiljene ideale.

Zaljubljen v acid

Na prvi pogled se je zdelo, da je ljubljanski Klub K4 za uvodni dogodek ob vstopu v svojo jubilejno 30. sezono angažiral pravega gosta. Legendarni britanski producent in DJ Luke Vibert je glasbo namreč začel vrteti le kakšno leto po tistem, ko je Štirka leta 1988 prvič odprla svoja vrata. Resda je do danes ostal zvest glasbi, ki jo je začel ustvarjati v prvi polovici devetdesetih, ko se dobršen del današnje štirkine klientele še niti ni rodil. Ker pa ( jungle) breaksi, s hiphopom križana elektronika in acid, nakalibrirani po zlatih rejverskih časih, v zadnjih letih spet postajajo stalnica podtalnih klubov, pomislekov glede tega, da Vibert ne bi znal zadovoljiti apetitov clubberskega podmladka vendarle ni bilo.

Od kitare do klavirja

Petek, 21. septembra, bo v Ljubljani koncertno nabit: v Kavarni SEM bosta nastopila Geronimo & The Bulletproof Band, ki sta spoj Prismojenih profesorjev bluesa in kitarista Igorja Leonardija, v SiTi Teatru folksterji Čedahuči z novo ploščo Svetilnik, Kino Šiška pa bo upihnil deveto svečko z zasedbo MRFY. V isti dvorani bo v sredo, 26. septembra, nastopil težko pričakovani irski kantavtor Damien Rice. Pred tem, že v soboto, 22. septembra, pa bo v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine svoj glasbeni potopis Turistični vodič po občutkih izgubljenosti predstavil duo Silence.

24. Mesto žensk, več lokacij, Ljubljana

Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk bo tokrat posvečen vsem neustrašnim – borkam za svobodo, tako pozabljenim kot tudi opevanim. Posvetile se jim bodo ustvarjalke filmov, predstav, razstav, okroglih miz in predavanj. Vrhunec dogajanja bo od 4. do 8. oktobra, posebej pa velja izpostaviti abonma Čas za Semenič s predstavami in performansi dramatičarke Simone Semenič, letošnje nagrajenke Prešernovega sklada in ene naših najpomembnejših sodobnih slovenskih gledaliških osebnosti. V ogled priporočamo tudi avtobiografski dokumentarec režiserke Maje Weiss My way 50 – med iskanim in najdenim svetom.

CODE:RED, Mestna galerija Ljubljana

Tadej Pogačar se skupaj z muzejem sodobne umetnosti P.A.R.A.--S.I.T.E. v umetniškem projektu CODE:RED že dve desetletji poglablja v zgodbe delavcev in delavk v seksualni industriji. Skupaj z vedno novimi sodelavci so šli na ulice, v galerije, pa spet na ulice, pripravili so znanstveno konferenco, izdali knjigo, v kateri so poleg teorije tudi avtobiografske zgodbe, »zakrivili« pa so celo nastanek kakšne nove nevladne organizacije. Zdaj si lahko prvič pri nas ogledamo celovito, pregledno razstavo tega projekta, ki združuje politično umetnost, aktivizem in participativne oblike delovanja.

Pričakovana vrhunskost

O tem, kdaj je bil Laibach v svojih 38 letih delovanja na vrhuncu svoje kreativnosti in provokativnosti, bi se dalo polemizirati. Brez obotavljanja pa lahko trdimo, da je kolektiv svoj koncertni potencial, če ga sodimo po aktualnih standardih najatraktivnejših svetovnih bendov, dosegel v zadnjih letih. Temu pritrjujejo tudi (pogosto razprodana) eminentna koncertna in festivalska prizorišča po Evropi in drugod po svetu. Ja, ko greš na koncert Laibach, veš, da boš priča dobro premišljenemu in dodelanemu spektaklu. Nič drugače ni bilo prejšnji petek, ko je v sklopu Indigo festivala in Festivala Ljubljana nastopil v Križankah, čeprav se ni dalo otresti občutka, da bi si kljub izvrstni predstavi lahko privoščil še kakšen nepričakovan, subverziven detajl.

Odprtje 30. sezone K4, Klub K4, Ljubljana

Štirka v letošnji sezoni praznuje 30-letnico delovanja. Ja, po številnih vzponih in padcih je še tu in dobro se drži. Praznovanje ob obletnici bo trajalo vso sezono, to pa bo v petek, 14. septembra, odprl britanski boter elektronike Luke Vibert, ki je svoja prva sodelovanja zagrešil za kultno založbo Rephlex kultnega Aphexa Twina (ta je lani remiksal tudi njegov hit I Love Acid). Na velikem plesišču bodo ritme sukali tudi Nitz (Synaptic), Terranigma in VJ 5237, na malem pa Borka, Dulash in Stascha.

Oče prvega slovenskega kombija, Tehniški muzej Slovenije, Bistra pri Vrhniki

Pokojni inženir Martin Sever je bil avtor prvega serijskega kombiniranega vozila v Sloveniji in prvih IMV-jevih prikolic, izdelanih v Novem mestu. Razstava, za katero je poskrbel Severjev zet Srečko Gombač, pa razkriva, da se je ukvarjal še z marsičim drugim na področju tehnike. Med drugim je po upokojitvi v devetdesetih letih razvil manjšo sušilnico sadja za domačo uporabo, za katero je leta 1995 na Celjskem sejmu prejel priznanje za najbolj ekološki izdelek leta.

Samoumevnosti, Likovni salon Kočevje, Kočevje

Razstava Mladininega fotografa Uroša Abrama z naslovom Samoumevnosti vsebuje deset podob, ustvarjenih posebej za knjigo Mihe Blažiča - N’toka Samoumevni svet, s katero je ta na enem mestu združil in nadgradil svoje družbeno angažirane komentarje iz Mladine in s svojega bloga. Abramova dela, ki so na razstavi na ogled v velikih formatih, niso zgolj klasične fotografije, temveč kompleksne likovne podobe, ki združujejo prizore aktualnih situacij sodobnega časa in gledalca postavljajo pred vprašanja o samoumevnosti.