Phi w/ Aleksi Perälä, Klub K4

Phi je v najglasnejšo ljubljansko klet tokrat povabil enega od najzanimivejših elektronskih producentov zadnjih let – Aleksija Perälo. Če pustimo ob strani začetke pri kultni založbi Rephlex, je Aleksijeva serialka Colundi v zadnjih petih letih poskrbela za enega od vrhuncev elektrominimalizma, ki ga opevajo vsi resnejši portali in pisci, za njegove hipnotične hite pa se zanimajo znana imena, kot sta Nina Kraviz in Clone. Poleg Aleksija se bodo na velikem plesišču sukali tudi Evano in Fraku, na malem pa Kosta in Marin.

Benjamin Nachtigall: Pametna bitja, Ravnikar Gallery Space

Umetnik Benjamin Nachtigall ustvarja risbe, slike in kiparske instalacije. Nujo po ustvarjanju je že v najstniških letih začel prevajati v glinene skulpture, ki nastajajo hkrati in tako medsebojno vplivajo druga na drugo. V prostor jih nemalokrat postavi zraven slik in risb, najbolj pa ga navdušuje neskončnost razkrivajočih se možnosti oblikovanja z glino. Kiparska instalacija Pametna bitja postavi obiskovalca na sredino mrežastega okvirja, ki je poseljen z glinenimi, glaziranimi bitji, ki sedijo, se naslanjajo ali obešajo nanj. Ta bitja so povsem depersonalizirana, saj je umetnik na njihove obraze, ki morda izražajo zaskrbljenost, radost ali pa le zdolgočasenost, »posadil« dele rastlinja ali sadja – limone, lubenice, artičoke in še kaj. Interakcijo med njimi nadomeščajo pametni telefoni, vneto jih držijo v rokah, zavedajoč se svoje nemoči za vzpostavitev prave komunikacije.

Mirna horda

Za glasbenike, ki so največje uspešnice izdali že pred časom, recimo na repu osemdesetih in v prvi polovici devetdesetih let, velja, da v sedanjosti, ali sodobnosti, le redko ponudijo koncertne vrhunce svojih dolgoletnih podvigov in glasbenih ovinkarjenj. Eden teh redkih trenutkov se je zgodil leta 2012 na Jazz festivalu Ljubljana v Križankah, ko je svojo vrnitev po šestnajstih letih založniške odsotnosti promovirala Neneh Cherry, švedska krotilka in upogibalka raziskovalnih robov – tako neodvisne scene kot popa. Takrat nas je odpihnila v navezi z izvrstno skandinavsko skupino organiziranega hrupa, punk jazz zasedbe The Thing. Cherryjeva bi sicer v domačiji v precej bolj banalnem kontekstu morala nastopiti že leta 2005, a je na rajanje ob smučarskem prazniku pokala Vitranc takrat zaradi bolezni ni bilo. Tokrat je njen obisk ljubljanske mestne katedrale muzike pomenil dvoje, tako predstavitev njenega zadnjega, lanskega albuma Broken Politics kot tudi predkoncert letošnjega festivala Druga godba. Peti album Cherryjeve je zvočno nežen, melodičen, naplasten, počasen in matričast izdelek.

Ballet National de Marseille in ICK Amsterdam, Cankarjev dom

Kreativni dvojec na čelu baleta iz Marseilla in ICK Amsterdam Emio Greco in Pieter C. Scholten se po dveh letih vrača v Ljubljano. In to v velikem slogu, saj bo svetovna premiera plesnega diptiha Pojavitev | Izginotje prav v Cankarjevem domu. Diptih Kindertotenlieder je navdihnil cikel pesmi Friedricha Rückerta (posvetil jih je svojim preminulim otrokom), ki jih je glasbil Gustav Mahler.

Pust me na Matter, Klub K4

Z nedavno izdanega Troglava se bodo v najglasnejšo ljubljansko klet prav na pustni torek spustili fantje iz skupine Matter, ki so jih organizatorji označili za »najbolj nesramne kurente domače scene«. Od zadnjega nastopa na Kersnikovi so izdali dva albuma, pojačali auto-tune, publiko in avtohtone dovtipe. Na pustnem koncertu ste lahko namaškarani v meduze, šamane ali pa v mame. Če vam to ne ustreza, lahko pusta hrusta iščete v kakšnem drugem klubu, rajanj ne bo manjkalo, vodnik po njih pa boste našli na naši spletni strani www.mladina.si.

Moliere: Tartuffe, Mestno gledališče ljubljansko

Da je beseda tartif s svojimi izpeljankami postala del slovenskega besedišča, gotovo dokazuje, kako odmevne so uprizoritve te znamenite igre v slovenskem prostoru. V Tartuffu je Molière neusmiljeno obračunal s hipokrizijo cerkvenih in dvornih dostojanstvenikov, pa tudi z naivnostjo in lahkovernostjo verujočih podložnikov. Nakopal si je neodpustljive zamere, saj so se mnogi v igri prepoznali. Igra je bila nekaj let prepovedana in vrstili so se celo pozivi, naj komediografa sežgejo na grmadi. Tartuffe, ta veliki prevarant, goljuf, lažnivec, slepar, svetohlinec, spletkar, hinavec, koristoljubnež, povzpetnik, dvoličnež, grabežljivec, pohlepnež, skopuh, brezsrčnež, stiskač, pogoltnež, izkoriščevalec in še bi lahko naštevali, bi težko kaj opravil, če ne bi našel nekoga, ki mu je nasedel in se mu pustil ovijati okrog prsta. Nova uprizoritev bo izvedena v režiji Tina Grabnarja, v njej pa bodo nastopili Matej Puc, Jure Henigman, Matej Zemljič, Jernej Gašperin, Jana Zupančič, Lena Hribar, Mojca Funkl in Bernarda Oman.

Popolni koncert

Nastop Homeboya Sandmana in Edana na hiphoperskem koncertnem ciklu Rapetek v Gala hali prejšnji petek je imel izvrstno popotnico. Oba sta v okviru Rapetka namreč posamično nastopila že v preteklosti – bostonski producent, didžej in emsi Edan pred osmimi leti, raper iz newyorškega Queensa Homeboy Sandman pred dobrima dvema letoma. Oba nastopa sta se zapisala med najboljše koncerte tistih let, za nameček pa je dvojec konec minulega leta pri ugledni založbi Stones Throw objavil še kritiško odlično sprejeto skupno ploščo Humble Pi. Zato skoraj ni bilo dvomov o tem, da bomo v petek po ogrevalnem setu Borke, v takrat že skorajda povsem polni Gala hali, priče izvrstnemu koncertu. Ko je vse občinstvo že med drugim komadom skupaj s Homeboyem Sandmanom ponavljalo »pančlajne« in poskakovalo v ritmih Edanovih kaotičnih beatov, je bilo jasno, da so se vsi elementi zložili v popolno harmonijo.

Shared Meanings, Kolektiv U10, Galerija Škuc

Samo še do nedelje si lahko ogledate skupinsko razstavo Shared Meanings, na kateri sodelujejo Lidija Delić, Nina Ivanović, Isidora Krstić, Iva Kuzmanović, Marija Šević, Sava Knežević, Nadežda Kirćanski, Andrea Dramićanin, Nemanja Nikolić, Nikola Grozdanović, Slavica Obradović in Milica Baltovski.

Katja Perat: Mazohistka, Anton Podbevšek Teater

Gledališka predstava v režiji Nejca Gazvode je nastala po romanu pisateljice in pesnice Katje Perat. Nadežda Moser, protagonistka romana Mazohistka, dvakrat izgubi glas – a tudi takrat, ko govori, njen glas ne šteje, ujeta je tako v nesrečnem zakonu kot tudi v vlogi ženske in v moškem obdobju, v katerem živi. Doba moderne in secesijski Dunaj namreč nista ravno favorizirala žensk. Nadežda je junakinja, katere stiska seže prek njenih zgodovinskih okvirov – skozi vso človeško zgodovino in vse do današnjega dne, ko se zdi, da so bili vsi popravki ženskih pravic v dvajsetem stoletju zgolj kozmetika. V predstavi bodo nastopili Anuša Kodelja, Sara Dirnbek, Jurij Drevenšek, Žan Koprivnik in Aleš Valič.

Neneh Cherry + Charlotte Adigéry, Kino Šiška

Po sedmih letih se v Ljubljano vrača Neneh Cherry, ikona angažiranega elektronskega popa in hiphopa, ki je 2012 v Križankah nastopila z jazz triom The Thing, tokrat pa bo v gosteh s svojo zasedbo. Poleg obveznih starih hitov, tudi najbolj emtivejvskih 7 Seconds in Manchild, bo občinstvu v Šiški predstavila povsem novi album Broken Politics, ki ga je posnela s Kieranom Hebdenom (Four Tet) in 3D-jem (Massive Attack) in je poln soula. Neneh Cherry je svojo samostojno glasbeno pot začela že leta 1982, pred tem pa je pela v postpunk zasedbah The Slits in Rip Rig and Panic. Manj znano je dejstvo, da je kot aranžerka sodelovala na prvencu zasedbe Massive Attack Blue Lines (1991). Občinstvo bo pred Neneh ogrevala belgijsko-karibska sintpop glasbenica Charlotte Adigéry, ki je pravkar izdala svoj drugi EP Zandoli.

Kitarski techno

Dunajski trojec Elektro Guzzi se je v ljubljanskem Kinu Šiška prvič predstavil pred osmimi leti. Takrat je nastopil na odru velike dvorane, a verjetno zato, ker si je oder delil s precej bolj znanim someščanom Patrickom Pulsingerjem – producentom, ki je zvok dunajskega techna izvozil na svetovno glasbeno prizorišče. Leta 2015 je zasedba v okviru prvega festivala Ment nastopila v mnogo manjšem ljubljanskem klubu Channel Zero in dve leti pozneje še v Škofji Loki in v Velenju. Očitno ima pri nas veliko oboževalcev, zato ni presenetljivo, da je svoj koncert razprodal tudi prejšnji četrtek. Sprva se je zdelo nekoliko negospodarno, da organizatorji koncerta iz manjše spodnje dvorane Kina Šiška niso prestavili v veliko, ampak odločitev je bila po razplesanem občinstvu sodeč očitno prava. Ja, v zadnjem letu smo v Komuni KŠ doživeli nekaj izvrstnih plesnih partijev in tem lahko zdaj mirno prištejemo še nastop Elektro Guzzi.

Duo Milko LazarKristijan Krajnčan, Kulturni center Janeza Trdine

Duo Milko Lazar-Kristijan Krajnčan sta dva glasbenika/skladatelja/multiinštrumentalista različnih generacij, ki ju povezuje močna navezanost na klasično glasbo ter tudi na jazz in sodobno komponirano in improvizirano glasbo. Program, ki sta ga naslovila s pomenljivim naslovom First Cut, je preplet lastnih avtorskih skladb in svobodne improvizacije.

Simon Kocjančič: Nikoli ne vem, Ravnikar Gallery Space

Umetnik Simon Kocjančič se udejstvuje na področjih risbe, slikarstva, grafike in umetniških fanzinov, blizu mu je underground scena. Že od svojih začetkov se poigrava z lastnim mešanjem oljnih barv, kjer se izogiba čistim, primarnim barvam. Razstava Nikoli ne vem predstavlja avtorjeva novonastala dela, ki jih je snoval v umirjenem ritmu ruralnega življenja, zunaj mestnega vrveža. Kocjančiču ni bila nikoli blizu ideja, da bi gledalcu povedal, kaj je na sliki in kako jo mora dojeti, saj ga noče prikrajšati za užitek ob iskanju in tvorjenju pomenov.

Ali: Strah ti pojé dušo, Fassbinderplac: Železniški muzej Slovenskih železnic

Gledališka predstava v režiji Sebastijana Horvata in v produkciji SNG Drama Ljubljana se dogaja v Nemčiji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Štiridesetletni Maročan El Hedi Ben Salem M’Barek Mohammed Mustafa, ki ga – kot večino delavcev iz njegove države – kličejo Ali, je le eden od mnogih, ki so poskusili najti srečo v zlatih letih ekonomskih migracij. Zbliža se z Emmi, šestdesetletno vdovo, ki se preživlja kot čistilka, vendar njuna zveza naleti na številne predsodke in nerazumevanje okolice: Emmine sosede, sodelavke, njeni odrasli otroci in celo prodajalec v lokalni špeceriji postanejo hladni in celo sovražni. Rainer Werner Fassbinder v znamenitem filmu Vsi drugi se imenujejo Ali (1974) razkriva večplastnost in pretresljivost ljubezenske zgodbe na družbenem robu in prepušča gledalca soočenju z družbenimi stereotipi, ki so še danes – zlasti ob novem valu migracij, ksenofobije in konservativizma – nevralgične točke družbe in posameznika.

Več kot klavirska vaja

Če bi v istem stavku prebral le imeni SNG Drama in Philip Glass, bi marsikdo verjetno najprej pomislil na to, da bodo v našem osrednjem gledališču uprizorili katero izmed predstav, ki so oživele ob glasbi enega najpomembnejših skladateljev v prejšnjem stoletju. Ker pa sta bili zraven zapisani še imeni Bojan Gorišek in Drama Akustika, dvoma o tem, da bo večer prejšnjo nedeljo rezerviran izključno za glasbene sladokusce, ni bilo. Porok za to je bila že Glassova glasba, morda še večji pa Goriškov sloves enega najboljših svetovnih interpretov (klavirske) minimalistične glasbe. Ja, Goriškov študiozni pristop k delom skladateljev, katerih glasbo izvaja, in Glassove klavirske študije Etudes for piano, Volume 2, sta se izkazala za popolno kombinacijo.

Algiers, Kino Šiška

Ameriška postpunk-gospel zasedba Algiers, ki jo opisujejo kot eno od najvznemirljivejših tekočega stoletja, se po enem letu vrača v Ljubljano. Uporniški Atlantčani, ki veljajo za ostro politično angažirane, so danes razpeti med New Yorkom in Londonom, spogledujejo pa se tudi s temačno elektroniko. Vokalistu in kitaristu Franklinu Jamesu Fisherju, basistu Ryanu Mahanu in kitaristu Leeju Tescheju se je leta 2015 pridružil še nekdanji bobnar zasedbe Bloc Party Matt Tong. Občinstvo v Šiški bodo ogrevali berlinski pop tehnokrati Hope.

Jasmina Cibic: Spielraum, KC Tobačna 001

V Londonu živeča slovenska umetnica Jasmina Cibic, ki v svojih delih pogosto uporablja dokumentarno in arhivsko gradivo, se ljubljanskemu občinstvu predstavlja s segmentom tridelnega razstavnega in filmskega projekta z naslovom Spielraum, ki se opira na esej avstrijskega pisatelja, prevajalca in satirika Karla Krausa. Večletni projekt je v celoti zajet v istoimenski knjigi, ki bo javnosti prvič prikazana na dogodku pred odprtjem. Razstava je razdeljena na dve prostorski enoti, v prvem prostoru galerije denimo stoji kip gole ženske figure z naslovom »Dežela izobilja«, ki je replika izgubljenega kipa, originalno postavljenega pred paviljonom Kraljevine Jugoslavije na barcelonskem EXPU leta 1929.

Andrej Rozman Roza: Baal, Slovensko mladinsko gledališče

Rozmanov Baal, ki je nastal po motivih Bertolta Brechta in bo uprizorjen pod režisersko taktirko Vita Tauferja, ni ne prevod niti adaptacija, temveč popolnoma avtonomno avtorsko delo. V SMG poudarjajo, da Roza gradi predvsem na skrajno egocentričnem odnosu Brechtovega lika do družbe. Zgodbo prestavi v sodoben čas in domač prostor, zato so nekoliko bolj izpostavljene nacionalne teme. Njegov Baal je v primerjavi z izvirnimi različicami bolj povezan in besedilno lahkoten, saj dialoge piše v verzih; želi si, da bi nastal nekoliko tragičen, nekoliko pa tudi cinično zabaven muzikal. Ker je izvirni Baal, pesnik, »otrok« mladega Brechta, mu pripiše tudi nekaj svoje mladostne poezije. V predstavi bodo nastopili Ivan Godnič, Jure Ivanušič, Uroš Maček, Robert Prebil, Matej Recer, Ivan Rupnik, Dario Varga in Matija Vastl.

Tridelna sestavljanka

Po koncertu turške alter zvezdnice Gaye Su Akyol, ki je pred dvema tednoma nastopila na Cankarjevih torkih, smo ugibali, ali je bil za razmeroma zadržano razpoloženje morda kriv prostor kluba Cankarjevega doma, v katerem smo posedeni vajeni poslušati predvsem elegantnejšo glasbo. Po nastopu zasedbe Jimmy Barka Experience, ki je minuli torek pred stoječim občinstvom igrala na istem prizorišču, tovrstnih ugibanj ni bilo. Trojec, ki je s koncertom napovedal skorajšnji izid nove plošče Three Piece Puzzle, je z dinamičnim setom namreč poskrbel za vročično vzdušje in razplesal dobršen del obiskovalcev v skoraj povsem polnem klubu.

Ian Ayckbourn: Norčije v spalnicah, Gledališče Koper

Komedijo je britanski komediograf Alan Ayckbourn napisal sredi sedemdesetih let minulega stoletja kot odgovor na plehke farse, v katerih je pomembno le to, kdo komu greje posteljo. Dogajanje je umestil v tri zakonske spalnice, v katerih izmenjaje ali hkrati srečujemo štiri (zakonske) pare na različnih stopnjah skupnega življenja. Čeprav se zdi, da je najstarejši par po številnih letih zakona uigran, se izkaže, da je prav tako disfunkcionalen kot ostali. Komedija sicer odpira globlja vprašanja o partnerskih odnosih. Se res poznamo?

Alenka Spacal: Bajalkine ilustracije, Galerija Instituta Jožef Stefan

Slikanice za otroke pisateljice, ilustratorke in pripovedovalke Alenke Spacal ne predstavljajo zgolj očarljivega bájanja (dedov in babic), temveč vrednote, ki temeljijo na sprejemanju drugačnosti. Alenka Spacal, avtorica besedila in ilustracij treh ustvarjenih avtorskih slikanic (ter ene pred natisom), ki je sprva na teoretičnem področju raziskovala feministično vizualno umetnost, nagovarja k sprejemanju življenja v vsej svoji raznolikosti in edinstvenosti. Obenem je avtorica prve slovenske slikanice z LGBT-tematiko.

Igor Matković & Ephemeral Quintet, Kino Šiška

Trobentač in elektronski glasbenik Igor Matković velja za enega od najbolj cenjenih ustvarjalcev v slovenskem prostoru. Ob izdaji četrtega albuma Ephemeral Lake bo v Šiški nastopil s svojim kvintetom, ki ga sestavljajo inovativni domači jazz glasbeniki Jošt Drašler (kontrabas, e-bas), Rok Zalokar (klaviature, elektronika), Jani Moder (kitara, elektronika) in Kristijan Krajnčan (bobni, čelo, elektronika). Na pravkar izdani plošči boste lahko slišali tudi evropsko priznanega pianista Marcina Wasilewskega, s katerim je Matković, sicer profesor na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, sodeloval že v preteklosti. Matković je v zadnjem letu veliko časa preživel v tujini, denimo na Kitajskem, kjer je poučeval na prvem China-Ceed Summer Jazz Campu, ter v Maroku, kjer je nastopil na odmevnem festivalu Jazz au Chellah v Rabatu in sodeloval z maroško pevko Haddo Ouaki.

Učna ura retro elektronike

Za domače dogodke z elektronsko plesno glasbo še vedno velja pravilo, da je obiskovalce najlažje privabiti s popularnimi tujimi didžeji. Za širše občinstvo je pač pomembna predvsem razvpitost gostov, kultura elektronske glasbe pa ponavadi nima tako pomembne vloge. Ampak obstajajo tudi organizatorji, ki na prvo mesto spoštljivo postavljajo prav to kulturo. Eden takšnih je ljubljanski kolektiv Phi, kjer je prejšnji petek v klubu K4 gostoval britanski elektronski veteran DMX Krew. Gre sicer za izjemno cenjenega producenta, je pa hkrati res, da s svojo glasbo nagovarja predvsem nekoliko butičnejše poznavalce. Zato lahko razlog za dober obisk dogodka mirno lahko pripišemo predvsem kolektivu Phi.

Iztok Sitar: Pod rdečo zvezdo, Mestna galerija, Ljubljana

Na retrospektivni razstavi bo predstavljen obsežni stripovski opus Iztoka Sitarja, kar bo najtemeljitejši pregled njegovega petintridesetletnega ustvarjanja doslej. Razstavljeni stripovski albumi bodo Sperma in kri (1990), Ženska, ki se ljubi z mačkom (1998), Črni možje, bele kosti (1999), 4000 (2001), Zgodba o Bogu (2004), Glave (2006), Dnevnik Ane Tank (2008) in Čudaki ljubijo drugače (2014).

Festival Ment, Ljubljana

Peti zimski festival glasbene kreativnosti Ment, ki bo potekal na različnih prizoriščih v Ljubljani (od Kina Šiška do Metelkove) od 30. januarja do 1. februarja, bo letos gostil 24 nastopajočih iz 17 držav. Festival je že tradicionalno razdeljen na dva dela, na konferenčnega, kjer bodo svoje izkušnje in znanje delili številni referenčni gostje iz tujine, ter na koncertnega. Na slednjem bodo nastopili domačini 7AM, srbski Turisti, Nizozemci Charlie & The Lesbians, Acute Dose iz Češke … Podrobnosti na www.ment.si.

Čas brez nedolžnosti: novejše slikarstvo v Sloveniji, Moderna galerija

Kaj je s sliko danes? To bo temeljno vprašanje, ki si ga bo zastavila razstava novejšega slovenskega slikarstva mlajše generacije, torej umetnikov, rojenih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pregled novejše slikarske produkcije razkrije, da slika v novem tisočletju nastaja z zavestjo o temeljno drugačnem slikarskem pogledu. Mlajši slikarji in slikarke medij obravnavajo kot mesto razkrivanja vsakdanjih zasebnih, nacionalnih ali nadnacionalnih patologij, obenem pa nimajo težav s premeščanjem, izposojanjem, kopipejstanjem, kolažiranjem, sprevračanjem in banaliziranjem. Razstavljali bodo Viktor Bernik, Suzana Brborović, Gašper Capuder, Ksenija Čerče, Nina Čelhar, Tina Dobrajc, Katja Felle, Mitja Ficko, Mito Gegič, Žiga Kariž, Staš Kleindienst, Vladimir Leben z Ercigoj Art, Uroš Potočnik, Adrijan Praznik, Arjan Pregl, Ana Sluga, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Iva Tratnik, Sašo Vrabič, Joni Zakonjšek, Marko Zorović in Uroš Weinberger.

Mir, ljubezen in rock ‘n’ roll

»Mir, ljubezen in rock 'n' roll iz Carigrada nas je v uvodu torkovega koncerta v klubu Cankarjevega doma pozdravila Gaye Su Akyol, ena najprodornejših turških glasbenic zadnjih let. Nato se je spomnila »sanjskega koncerta« izpred dveh let, ko je v okviru festivala Druga godba s svojim premiernim nastopom na naših odrih do zadnjega kotička napolnila Gala halo in povsem očarala občinstvo. Ni presenetljivo, da je zato zlahka razprodala tudi tokratni koncert. Ta prejšnjega sicer ni presegel, kar pa ne pomeni, da se ni vtisnil v spomin. Njene genialne, glasbeno in vizualno atraktivne koncerte pravzaprav težko pozabiš.

Mali princ: Pesem o ljubezni, Lutkovno gledališče Ljubljana

Antoine de Saint-Exupéry, večkrat nagrajeni pisatelj, je leta 1943 v New Yorku, kamor je pribežal po francoski kapitulaciji, napisal Malega princa, roman za otroke in pravljico za odrasle o pilotu, ki strmoglavi sredi puščave in sreča svetlolasega dečka. Nova avtorska interpretacija pa se iz prostrane puščave in raznoraznih planetov preseli v intimni prostor moškega in ženske, ki se skozi prizore z Vrtnico, Kačo in Lisico približujeta drug k drugemu in vsak k sebi. Mali princ je le še metafora, ki se izlušči kot pesem o ljubezni, ki odpira srca.

25 let Impro lige, CSK France Prešeren, Ljubljana

Ob 25-letnici improvizacijskega gledališča Impro liga bo 19. in 20. januarja potekal poseben jubilejni program, ki bo prvi dan ob 19. uri vključeval najprej odprtje razstave, na kateri si boste lahko ogledali najvidnejše zabeležene trenutke v plodni četrtstoletni zgodovini, uro kasneje se bo odvila improvizacijska predstava z naslovom Turnir generacij, kasneje pa bo druženje ob glasbi z didžejevskim programom. Dan za tem bo ob 19. uri multigeneracijska improvizacijska predstava Parada legend, ki bo vključevala igralce različnih starostnih skupin in obdobij Impro lige, ob 21.30 pa ji bo sledil glasbeni impro šov Improsong, ki bo obenem tudi sklepni dogodek jubilejnega slavja.

Tina Konec: V megli, Ravnikar Gallery Space, Ljubljana

Tina Konec (letnik 1992), nagrajena diplomirana slikarka, že nekaj let riše drevesne krošnje, za tehniko pa je izbrala svinčnik ali tuš na beli ali črni papirnati podlagi. Njene stvaritve vzbujajo igro asociacij, saj ljudje v monokromnih risbah prepoznajo gube na dlaneh, vesolje v ptičji perspektivi, lišaj, pripet na staro stavbo, pomečkane oblake in še kaj. Fotografij ne poskuša zgolj prerisati, temveč na samosvoj, prepričljiv način poustvariti podobe. Razstava V megli prikazuje serijo del, ki sledi poteku dneva: začne se na zaspano januarsko jutro, zavito v meglo, nato pa nas vodi skozi različne letne čase, ki jih tako ali drugače ovija megla.