Sončnica na Luni, Lutkovno gledališče Ljubljana

Gledališka predstava za otroke Sončnica na Luni, ki je pod okriljem Festivala Bobri v režiji Mareta Bulca premiero doživela na dan kulture in jo bodo februarja uprizorili še šestkrat, vsebuje 16 pesmi za otroke iz antologije Sončnica na rami in eno, ki je bila napisana na novo. Predstava poezije, ki so jo prispevali Milan Dekleva, Miklavž Komelj, Svetlana Makarovič, Vinko Möderndorfer, Boris A. Novak, Lila Prap, Andrej Rozman - Roza in drugi domači pesniki, ne analizira ali o njej razmišlja, temveč jo posluša, opazuje in tipa. Otroke vodi v svet, kjer vsaka nova črka odpre novo vesolje pomenov.

Interferenca 3/1, TAM TAMova Ulična galerija Ljubljana

Ivian Kan Mujezinović je večkrat nagrajeni oblikovalec, ki najraje oblikuje za naročnike s področja kulture. V tandemu z Damjanom Iličem, kolegom iz Grupe Ee, je tudi avtor celostne podobe revije Mladina in s tem oblikovalec številnih Mladininih naslovnic. Velja za drznega avtorja, ki je odprt in inovativen, pa tudi vsestranski, saj je med drugim tudi fotograf in glasbenik. V Mednarodnem likovnem grafičnem centru pa si lahko ogledamo njegove umetniške stvaritve na področju grafike. Na ogled so v okviru serije razstav Pazi, sveža grafika!

Samotni brin sredi morja rase, Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj

Na razstavi Samotni brin sredi morja rase so zbrana dela devetih primorskih umetnikov, ki so bili nagrajeni s Prešernovo nagrado, najvišjim priznanjem Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Jedro razstave je 25 del Avgusta Černigoja (tudi zgornja slika Svetilnik, Trst), enajst Toneta Kralja, devet Lojzeta Spacala ter dela Franka Vecchieta in Klavdija Palčiča, razstavljena so tudi dela Vena Pilona, Zorana Mušiča, Rika Debenjaka in Silvestra Komela. Vseh 64 razstavljenih umetnin je del obsežne umetniške zbirke zamejske družbe KB 1909, med drugim lastnice podjetja Mladina. Gre za zbirko, ki ni pomembna le za zamejce, temveč za vso Slovenijo.

Betonovi odličnjaki

Prejšnji petek je klub Gala hala na ljubljanski Metelkovi pripravil serialko Rapetek in že seznam nastopajočih je obetal veliko. Toda dogodek je pričakovanja celo presegel. Pa niso gostili tujih atraktivnežev, ki so ponavadi največji magnet za občinstvo. Ne, namesto njih so nit večera spletali domači glasbeniki: raper Mito ter beatmakerja/elektronska producenta Šuljo in Blaž. Trije avtorji, ki so se vsak s svojo ploščo zapisali med najvidnejše domače glasbene presežke zadnjih dveh let.

Peter Bence, Gallusova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana

Peter Bence je mednarodno priznani madžarski pianist – virtuoz, skladatelj in producent, ki nadaljuje tam, kjer je končal njegov hrvaški »kolega« Maksim Mrvica. Čeprav je uspel s hitroprstimi priredbami skladb Michaela Jacksona in Queenov, mu ne moremo odvzeti njegove mojstrskosti in neverjetnega talenta, ki ga z odprtimi usti občuduje na desetine milijonov spletnih uporabnikov. Glasbeno se je začel izobraževati pri petih letih, že kot osnovnošolec pristal na Akademiji za glasbo Franza Liszta v Debrecenu, svojo prvo skladbo, ki sta jo navdihnila Mozart in Chopin, pa je napisal pri sedmih.

Leja Jurišić & Marko Mandić: Skupaj, Kino Šiška, Ljubljana

To soboto, 4. februarja, lahko ujamete prvo ponovitev performansa dveh vrhunskih domačih ustvarjalcev, Leje Jurišić in Marka Mandića, ki se v kar v šesturni odrski stvaritvi ukvarja z vprašanjem, kaj pomeni biti skupaj in kako biti skupaj. »Za dotik morata obstajati dva,« je nekoč zapisal filozof Mladen Dolar, kar pomeni, da morata biti dva fizično na dosegu, prisotna v istem prostoru in času, da lahko ustvarita trenutek »skupaj«. Če ste dovolj vzdržljivi, lahko »trenutek« doživite skupaj s performerjema.

Neorealizem: Nova podoba v Italiji, 1932–1960, Narodna galerija, Ljubljana

Italijanski neorealizem je obdobje, katerega pomembne spremembe in presežki se kot reference pogosto pojavljajo v sodobni vizualni umetnosti. Posvečena mu je obsežna fotografska razstava v Narodni galeriji, ki bo jeseni gostovala tudi v prestižnem Metropolitanskem muzeju v New Yorku, predgovor za ameriški katalog pa bo napisal nihče drug kot sloviti filmski režiser Martin Scorsese. Razstava se ponaša z več kot 200 fotografijami najpomembnejših italijanskih fotografov iz obdobja neorealizma (tudi z zgornjo fotografijo Maria De Biasija Italijani se ozirajo, ki je leta 1954 nastala v Milanu) in je razdeljena v več poglavij: fotografskega, revijalnega, knjižnega, kataloškega in filmskega. Spremlja jo razstava Nina Migliorija v Galeriji Fotografija.

»Headbangersko« veseljačenje

Prejšnji četrtek smo se odpravili na metalsko fešto v ljubljanski Center urbane kulture Kino Šiška in že bežen pogled na njegovo napolnjeno veliko dvorano je razkril, da se je dobršen del obiskovalcev koncertno bržkone začel brusiti že dolgo nazaj. Še v časih, ko sta na domači sceni dominirali punkrockovski in metalski subkulturi. To je pravzaprav logično. Tokratni osrednji gost Kreator je letos namreč vstopil že v 36. leto delovanja. Kar pa ne pomeni, da smo gledali in poslušali odcvetele starce, ki bi nam prišli prodajat staro slavo in metalsko nostalgijo. Kvartet s svojim klasičnim thrash metalom sicer ni več tako inovativen, kot je bil v osemdesetih, ko je imel tudi drugačno postavo. Toda na odru kljub letom ostaja vitalen in suveren. Ja, privrženci agresivnega, eksplozivnega metala so tokrat nedvomno prišli na svoj račun. To je potrdil tudi njihov vročični odziv.

Festival MENT Ljubljana, devet prizorišč v Ljubljani

Ljubljanski glasbeni festival Ment, ki ob koncertih venomer pripravi tudi konferenco s kakovostnimi govorci, je prejšnji teden v okviru največjega evropskega showcase festivala Eurosonic Noorderslag prejel dve nagradi, ki ju najboljšim evropskim glasbenim festivalom podeljuje največje združenje evropskih festivalov Yourope. Zdaj pa je vsa pozornost Menta usmerjena v dogajanje doma, saj je pred nami četrti festival, ki bo v organizaciji ljubljanskega Kina Šiška potekal na različnih prizoriščih v prestolnici. Na odru bodo nastopili številni domači in tuji izvajalci, tudi Young Fathers, Algiers, Antropoloops, Dorit Chrysler, Lucidvox, The Guru Guru, YGT live!, Neomi, Mrfy, Kikimore, Darla Smoking in Katja Šulc.

Grad gori!, Klub Cankarjevega doma, Ljubljana

V glasbeno zasedbo Grad gori! so se povezali vokalistka Brina Vogelnik, violinistka Barja Drnovšek, harmonikar Matija Solce in tolkalec Blaž Celarec, da bi skupaj obudili slovenske in evropske ljudske zgodbe ter jih postavili v sodobnejšo glasbeno preobleko. Rezultat je nekakšna »grajska« glasba, ki opeva slovenske, švedske in češke ljudske zgodbe grajskih princes, ukletih, rešenih in predvsem samosvojih junakinj vseh časov. A brez skrbi, ne gre zgolj za romantiko, temveč tudi humor in kabaret. Kako zvenijo, lahko v živo preverite v torek, 30. januarja, na koncertu ob izidu njihove prve plošče.

Budnost, boj, ponos: Skozi njene oči, Umetnostna galerija Maribor

V Mariboru je na ogled fotografska razstava 13 umetnic z različnih koncev sveta, ki odpirajo vprašanja o težavah sodobne družbe, v kateri je treba pravice žensk, ki so bile težko priborjene, ponovno zagovarjati in se boriti zanje. Umetnice se tematike lotevajo zelo različno, ob tem pa problematizirajo vprašanja identitete, družine in doma, sprašujejo se o spolnosti in vlogah spolov, zastopanosti žensk, politike žensk, delavskih in socialnih pravicah žensk, pa tudi o viktimizaciji žensk in otrok.

Norčav, ganljiv, izjemen

Ker vino lepše steče po grlu v družbi, eni od obiskovalk uvodoma natoči kozarec in nadaljuje: »Vsakič znova sem presenečen, ko vidim, da ljudje pridejo na moj koncert.« Presenečen je predvsem zato, ker, kot pove, ostaja »analogen« in ne uporablja interneta in raznih »facebookov«, danes tako rekoč nujnega promocijskega orodja. No, vstopnic za oba njegova tokratna nastopa v ciklu Drama Akustika, ki ga enkrat na mesec pripravlja SNG Drama Ljubljana, je kljub temu zmanjkalo v nekaj minutah. Ja, Iztoku Mlakarju se s samopromocijo preprosto ni treba ukvarjati. Najboljši oglas je bila tokrat kar njegova izvrstna nova plošča Porkaeva!, ki jo je objavil konec novembra.

appointMENT, prodajna razstava glasbenih plakatov, DobraVaga

Vse pomembnejši mednarodni glasbeni festival MENT Ljubljana, letošnji je četrti, bo potekal konec januarja, še prej pa se obeta razstava appointMENT, kjer bodo na ogled in naprodaj edinstveni glasbeni plakati, ki jih je ustvarilo 67 mladih domačih vizualnih ustvarjalcev. Letošnji plakati so nastali v riso printu oziroma tiskanju z risografom, do okolja prijaznem tiskalniku japonskega izvora, ustvarili pa so jih Žiga Aljaž, Ivana Armanini, Miha Artnak, Žiga Artnak, Mina Fina, Matjaž Komel, Aljaž Košir - Fejzo, Biba Košmerl, Emil Kozole, Matija Medved, Nejc Prah, Rok Roudi, Nika Rupnik, Michaela Selmani, Nina Urh, Nana Wolke ...

Nina Čelhar: Svetlo na svetlo, Ravnikar Gallery, Ljubljana

Umetnica mlajše generacije Nina Čelhar (roj. 1990) velja za eno od bolj perspektivnih slovenskih slikark. Med drugim je prejemnica pomembne nagrade za študente umetnosti, ki jim jo na začetku njihove kariere v osmih državah srednje in jugovzhodne Evrope podeljujeta muzej sodobne umetnosti ESSL Museum. V delih, ki so na ogled na razstavi Svetlo na svetlo, avtorica išče idealen prostor sodobnega človeka, medtem ko išče idealen prostor zase.

Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Cankarjev dom, Ljubljana

Knjiga Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini Šentflorjanski je ponarodela, ime »doline« pa je postalo sinonim za našo državo, kadar o njej govorimo kritično oziroma negativno. Večno aktualna zgodba govori o zaplankanem kraju, v katerem se bojijo prišlekov oziroma vsega tujega. Ob spominjanju stote obletnice smrti pa bo dočakala novo gledališko uprizoritev. Ambiciozno koprodukcijo, ki je po Iliadi ter Vojni in miru že tretje veliko sodelovanje Cankarjevega doma, SNG Drame Ljubljana in Mestnega gledališča ljubljanskega, je na oder postavil režiser Eduard Miler, v njej pa med drugim igrajo Uroš Smolej, Maša Kagao Knez, Igor Samobor, Iva Krajnc Bagola in Nik Škrlec.

King Krule! Kraftwerk!

Skromna koncertna ponudba v prvi polovici januarja je že kar praviloma namenjena temu, da koncertni ljubitelji pogledamo, kaj vse se obeta v prihodnjih tednih in mesecih. Prav dolgo se letos ne bomo dolgočasili. Že konec januarja se bo na različnih ljubljanskih prizoriščih namreč zgodil četrti festival Ment z žanrsko pestrim naborom perspektivnih glasbenih ustvarjalcev iz dobršnega dela Evrope in letošnjo glavno atrakcijo, priljubljenim škotskim rap/R&B/pop triom Young Fathers.

10. Bobri, več lokacij, Ljubljana

Festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri je eden najbolj kakovostnih festivalov za otroke vseh starosti, saj – brezplačno! – na ogled ponuja izbrane gledališke in plesne predstave, glasbene prireditve, filme in dogodke, povezane s knjigami. Letos, ko je jubilejni, deseti, bo rdeča nit festivala poezija. Brezplačne vstopnice lahko prevzamete v soboto, 13. januarja, od 11. do 16. ure v Festivalni dvorani (Vilharjeva 11), a pohitite, po izkušnjah sodeč bo gneča.

Cankar o Cankarju, Cankarjev dom, Ljubljana

Decembra bomo obeležili stoto obletnico smrti Ivana Cankarja, zato leto 2018 velja za Cankarjevo. Med tistimi, ki se bodo poklonili velikemu pisatelju, je tudi Cankarjev dom, ki pripravlja enoletni festival, v okviru katerega naj bi se do februarja 2019 zvrstili številni dogodki, od predstave Pohujšanje v dolini šentflorjanski v režiji Eduarda Milerja (velika koprodukcija s SNG Drama Ljubljana in MGL) do simpozija. Razstavo Ivan Cankar … in njegova pravica pa odprejo že ta ponedeljek, 15. januarja.

Očetova zgodba, Galerija Photon, Ljubljana

Nekdanji Mladinin fotograf Borut Peterlin sodi med vodilne poznavalce »starinske« tehnike mokrega kolodija na steklu. V tej tehniki so narejene tudi fotografije iz cikla Očetova zgodba, ki jih bo predstavil na tokratni razstavi. Potem ko sta se z ženo razšla, je ugotovil, da govorijo o izgubi in oddaljenosti, o navezanosti, o fotografiji kot mostu s preteklostjo, hkrati pa tudi o radostih in bolečinah biti oče. Razstavo, ki se po ljubljanski epizodi seli še v Photonovo galerijo na Dunaju, bo pospremil izid knjige fotografij.

Parada veteranov

Kurzschluss se je v zadnjih letih uveljavil kot klub, ki deluje po pop-up konceptu, kar pomeni, da se pojavi le občasno, največkrat ob koncu leta, in takrat povabi na nekaj dobro obiskanih dogodkov. O tem, da v Ljubljani ustvarja pomembno dodano vrednost, ni dvoma, sploh, kar zadeva plesne, rejverske masovke, katerih tradicija se je po zaprtjih velikih klubov na obrobju prestolnice v zadnjih letih praktično povsem izgubila. Še več – zdaj ko se na Obali očitno dokončno poslavlja Ambasada Gavioli, bi Kurzschluss lahko postal celo osrednji regijski ponudnik tovrstnih dogodkov. In njegov organizator takšne ambicije morda res ima, kar sta lani namignila po dva dogodka v aprilu in oktobru. Ne glede na to je bil Kurzschlussov letošnji program, podobno kot prejšnja leta, tudi tokrat skoncentriran predvsem na november in december, torej na čas, ko je veseljačenje na vrhuncu.

Drama Akustika: Iztok Mlakar, SNG Drama, Ljubljana

Koncertna serialka ljubljanske Drame, Drama Akustika, v novo leto vstopa z dvema koncertoma Iztoka Mlakarja. Ta je kot prekaljen igralec vajen gledaliških odrov, a še bolje ga poznamo kot legendarnega primorskega kantavtorja in hkrati tudi enega najbolj edinstvenih slovenskih glasbenikov, zato se nam bo tokrat predstavil v tej vlogi. To seveda ne preseneča, saj je nedavno izdal novo ploščo Porkaeva!, na katero smo čakali skoraj desetletje in je tako prepričljiva kot njegova starejša in že ponarodela muzika.

Novi svetovni red, Aksioma, Ljubljana

Razstava v projektnem prostoru Aksioma v ospredje postavlja skrivnostno in kontroverzno tehnologijo veriženja blokov oziroma blockchain tehnologijo, ki omogoča delovanje digitalnih valut. Nekaterim pomeni poslovni izziv, drugi pred njo svarijo kot pred piramidnim sistemom. Kako pa se logika bitcoinov odreže kot umetniški artefakt? Neprofitna organizacija Furtherfield je to vprašanje zastavila skupini umetnikov in nastala so številna eksperimentalna umetniška dela, tudi denimo gozd, ki je sam svoj lastnik in samega sebe izkorišča za to, da bi se širil, ali androidna cvetlica (na sliki), ki se reproducira s pomočjo bitcoinov, hkrati pa ob določeni vsoti zbranih bitcoinov umetnikom naroča nove umetnine. Odprtje razstave ob 19. uri bo pospremilo predavanje kustosov Ruth Catlow in Marca Garretta.

Uroš Weinberger: Die Drohnen, Kino Šiška, Ljubljana

Slikar Uroš Weinberger, ki ga poznamo tudi kot člana glasbene zasedbe Moveknowledgement, je v svojih likovnih delih vedno angažiran, in nič drugače ne bo ob tokratni samostojni razstavi, na kateri se bo predstavil z novimi deli. Na prvi pogled bo spet postregel z idiličnimi prizori, prekritimi z žarečo mešanico zelene in rumene, ki spominja na osvetljen ekran, a pozoren gledalec bo hitro ugotovil, da imajo tudi ta Weinbergerjeva dela globlje sporočilo – da opozarjajo na pasti predajanja (pre)hitro razvijajoči se tehnologiji. Razstava naslikanih dronov je opomin odgovornosti, ki jo prinese vsak napredek.

Planet Globokar

Ko je devet v delavske uniforme napravljenih performerjev začelo komunicirati v jeziku, podobnem govorici marsovčkov iz Burtonove filmske mojstrovine Mars napada!, je postalo jasno, da bo v predstavi Planet Globokar, ki smo si jo te dni ogledali v Cankarjevem domu, veliko prepuščeno interpretaciji občinstva. Pa vendar je narativ vse otipljivejšo podobo dobil vsakič, ko je v kader, bodisi izpod stropa ali iz tal Linhartove dvorane, pokukal nov inštrument. Znašli smo se v (glasbenem) svetu našega svetovno uveljavljenega skladatelja in pozavnista Vinka Globokarja. In če ne prej, je to postalo jasno takrat, ko je Daniel Riegler, vodja performerjev iz dunajskega ansambla Studio Dan, zaigral na pozavno, potopljeno v akvarij, napolnjen z vodo.

Tri zvezde

Predpraznični čas ob koncu leta je poln koncertnega dogajanja. V večjih mestih, še posebej v prestolnici, lahko na glavnih trgih ob večerih prisluhnete številnim brezplačnim koncertom. Če pa si želite slišati kaj bolj specifičnega, na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču na dan izida tokratne številke Mladine, v petek, 22. decembra, ponujajo denimo nastop mednarodno najvidnejšega slovenskega didžeja Umeka (v okviru Kurzschlussa), v Kinu Šiška pa bo isti večer nastopil raper Zlatko, in sicer ob desetletnici plošče Svet je lep. Na božič, 25. decembra, pa bo Dvorano Stožice napolnil »izvrstni šarlatan« Magnifico.

Humanost in prostor, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana

Muzej za arhitekturo in oblikovanje v okviru svoje serije razstav o naših najpomembnejših arhitektih in oblikovalcih 20. stoletja tokrat izpostavlja arhitekta Stanka Kristla in vabi na prvo celovito predstavitev njegovih del. Kristl, ki bo konec januarja praznoval 96. rojstni dan, je bil profesor, raziskovalec, inovator, humanist, akademik ter nenehni kritik in sooblikovalec našega vsakdana, saj med njegovimi deli najdemo številne vrtce, šole, bolnišnice in spomenike. Njegovo najprepoznavnejše delo je ljubljanski Klinični center, znan pa je tudi po tem, da se povsem predaja ideji humanega v arhitekturi, s tem pa funkcionalnosti in uporabnikom objektov.

Vse je OK!, Galerija Kresija, Ljubljana

Od daleč se zdi, da je v upodobitvah slikarja Staša Kleindiensta, ki je leta 2014 prejel nagrado OHO, našo osrednjo nagrado za mlade likovne umetnike, vse običajno. Podrobnejši pogled pa razkriva, da na videz umirjeno dogajanje sestavlja množica prizorov, v katerih marsikaj ni »okej« ali je celo daleč od tega. V tem (post)svetu srečamo zapuščene objekte, ki jih protagonisti uporabljajo brez zavedanja o njihovih nekdanjih vlogah – denimo v Modri pošasti kopalci povsem zadovoljni stojijo v bazenu, kamor se odtekajo toksični odpadki.

Zvezda svetovnega formata

Novica, da je zasedba Laibach ob premierni predstavitvi nove plošče Also Sprach Zarathustra pred domačim občinstvom razprodala kar dva zaporedna koncerta v ljubljanskem Kinu Šiška, nas ni presenetila. Če že, nas je presenetilo dejstvo, da se za zdaj še niso odločili za koncert v naši največji koncertni dvorani dvorani Stožice, kjer vse pogosteje videvamo tudi domače glasbenike. Fenov za tak podvig imajo dovolj, od takih, ki se njihovih koncertov udeležujejo zaradi črednega nagona (kar je neizogiben atribut vsakega pravega pop benda), do takih, ki na koncerte hodijo razvozlavat nova subverzivna sporočila, in tudi takih, ki tja preprosto pridejo zaradi glasbe in spektakla. Slednji smo prejšnji petek lahko le uživali na še enem izjemnem koncertu.

Boštjan Čadež: PD4, Aksioma, Ljubljana

Vizualnega umetnika Boštjana Čadeža - Fška, ki je leta 2006 kot študent oblikovanja svetovno zaslovel z računalniško igro Line Rider (ta mu je prinesla nagrado za inovativnost na področju interaktivnih digitalnih vsebin, in to sočasno s korporacijo Nintendo oziroma njenim izdelkom Wii Sports), mnogi vidijo kot pravega pionirskega raziskovalca, saj ga naprej ženejo le trdi orehi, ki se jih pred njim ni lotil še nihče drug. Tokrat nas bo postavil v prazen prostor, v katerem bodo zgolj VR-očala in nekaj oddajnikov. Delo PD4 raziskuje idejo o prisotnosti in zavedanju samega sebe, ki se meri z učinki, kot so občutek za prostor, čas, telo in razpoloženje.

Estetika potrošnje v socializmu, Balassijev inštitut, Ljubljana

Muzej za arhitekturo in oblikovanje je pripravil izbor slovenskih in madžarskih tržnih, pa tudi filmskih plakatov iz 60. in 70. let. Danes je oglasov na zunanjih površinah absolutno preveč in marsikdo bi bil takoj za to, da bi jih povsem umaknili z ulic, v času socializma pa so bili redkost. V Jugoslaviji so si večjo prisotnost na ulici zagotovili z ekonomsko-političnimi spremembami v 60. letih, pridobitniško-potrošniški zagon pa so dobili v 70. letih. Na Madžarskem je bilo polje plakata svojevrsten medij svobode, saj se politika s tem področjem ni posebej ukvarjala. Plakat na ulici je bil tako redka zvrst likovne umetnosti z zahodnim pridihom.