Marij Pregelj: Retrospektiva, Moderna galerija, Ljubljana

Moderna galerija predstavlja še enega velikana slovenskega modernizma, slikarja Marija Preglja (1913– 1967). Tema njegovega slikarstva je bila praviloma človeška figura, ki jo je upodabljal skozi uprizorjeno bolečino, trpljenje in nasilje, pa tudi skozi uporništvo, borbo in revolt. Na razstavi, ki se bo osredotočila na zadnja desetletja Pregljevega opusa, bo predstavljen izbor okoli 300 del v vseh »njegovih« medijih, od klasičnega slikarstva do monumentalnih stenskih mozaikov.

Zvočni zid alt-rock nostalgije

Velika dvorana ljubljanskega Kina Šiška je konkretno zapolnjena in na odru se v oblaku umetne megle pojavijo silhuete shiranih rockerjev. Iz semplerja zaigra distorziran mehanski beat, ki ga po nekaj »loopih« podkrepijo udarci po glasno ozvočenih bobnih, hkrati pa membrane zvočnikov dvorane prevzamejo zvočni zid nostalgičnih sintesajzerjev in rifi težko naefektirane kitare. Prižge se stroboskop, ki kljub temu, da je koncert na dan boja proti aidsu, utripa s tolikšno hitrostjo, da pripomore bolj k ozaveščenosti glede epilepsije. Občinstvo podivja, pevec se zvija v slogu ikoničnih rock&roll plesnih gibov in po mikrofonu vpraša: »Are we hologram? Or are we vision?« Smo hologrami? Ali smo vizija?

Laibach, Kino Šiška, Ljubljana

Po osvojitvi Severne Koreje, ovekovečeni v filmu Dan osvoboditve, se je kultna domača industrial zasedba Laibach vrnila s prvim studijskim albumom po letu 2014, ko so izdali ploščo Spectre. Njihovo že dvajseto studijsko ploščo Also Sprach Zarathustra, ki ji je Mladina namenila najvišjo oceno, bodo na naših tleh premierno predstavili na dveh zaporednih koncertih v Kinu Šiška. Večne nostalgike naj pomirimo, da bodo nastop dopolnili tudi z znanimi skladbami iz svojega zajetnega repertoarja.

Mes(t)o glasu, Stara mestna elektrarna, Ljubljana

Mes(t)o glasu, nova predstava plesalke, igralke in glasbenice Irene Tomažin Zagoričnik, je nadaljevanje njenega raziskovanja odnosa med telesom, glasom in prostorom. Tokrat se je avtorica s tremi soustvarjalkami (Adriano Josipović, Niko Rozman, Natašo Živković) posvetila raziskovanju prostora med kulturo in naravo, med individualnim in družbenim. Nastopajoče skozi gibanje poslušajo svoja telesa in vstopajo vanje – v našo najbolj meseno notranjost, ki nam je, čeprav fizično najbližje, pogosto čudno tuja.

Novi svet, Photon – Center za sodobno fotografijo, Ljubljana

Fotograf Matjaž Rušt je bil doslej najbolj znan po prizorih nočnega in dnevnega življenja v ljubljanskih kavarnah, klubih, beznicah in na ulicah, ki jih skupaj s fotografom Robertom Marinom v objektiv lovita v okviru projekta Najlepše mesto na svetu. V svoji najnovejši seriji Novi svet pa je ujel podobe iz življenja slovenskih izseljencev. Odpotoval je v ZDA, Argentino in Avstralijo, da bi pobliže spoznal tamkajšnje slovenske skupnosti, ki so med vsemi izseljenci najstarejše, in se osredotočil na ohranjanje njihove identitete v okoljih, ki so v družbenem, političnem, ekonomskem in kulturnem smislu povsem drugačna od matičnega.

Zvočni avanturizem

Avstralski trio The Necks letos praznuje tridesetletnico delovanja, ampak zaradi tega ne počne nič spektakularnega. Po tem niti ni potrebe. Tudi pri nas si je s precej pogostim nastopanjem denimo pridelal močno bazo privržencev, ki se vsakega njegovega koncerta udeležijo ne glede na okoliščine. Te se skozi trideset let ustvarjanja in 19 studijskih albumov, z letošnjim Unfold vred, pravzaprav niti niso spreminjale. Chris Abrahams še vedno igra na klavir, Lloyd Swanton na kontrabas in Tony Buck na bobne/tolkala. V katero smer bo zaneslo koncert oziroma vsakega od običajnih dveh tričetrturnih setov, pa ne ve niti trojec. Bend se namreč skozi skupinsko improvizacijo preprosto prepusti glasbi. Nič drugače ni bilo ob njegovem tretjem nastopu v Kinu Šiška, s katerim so The Necks spet potrdili, da je njihov načrt odlično zastavljen in jim ga ni treba spreminjati.

Od akustičnih do električnih godb

Koncertni teden bodo že v petek, 1. decembra, na dan izida tokratne številke Mladine, v ljubljanskem Kinu Šiška začeli britanski indierockerji The Horrors, v klubu Trainstation SubArt v Kranju pa boste lahko isti večer prisluhnili Prismojenim profesorjem bluesa. V torek, 5. decembra, bodo v Dvorani Stožice v prestolnici gostovali legendarni Scorpions, znani predvsem po svojih evergreen baladah Wind Of Change in Send Me An Angel, dan kasneje pa bo v Kinu Šiška v sklopu Izštekanih s številnimi gosti (Jardier, Koala Voice, Matter, Patetico itd) nastopila Siddharta.

Animateka, več lokacij, Ljubljana

Štirinajsti mednarodni festival animiranega filma Animateka se drži preverjenega formata s tekmovalnim delom, jagodnim izborom in otroškim programom Slon. V Kinodvoru, Slovenski kinoteki in Stari mestni elektrarni bo na ogled kar devet celovečercev in okoli 400 kratkih animiranih filmov, tujih in domačih. Otvoritev bo pripadla prvemu v celoti naslikanemu celovečercu Z ljubeznijo, Vincent: Van Goghova skrivnost, avtorjev Dorote Kobiele in Hugha Welchmana o slikarju Vincentu Van Goghu, domače sile pa bodo med drugim zastopali Koyaa, Martin Krpan in Celica Dušana Kastelica.

Kralj Matevžek Prvi, Oder pod zvezdami, Lutkovno gledališče Ljubljana

Gledališka predstava Kralj Matevžek Prvi je nastala po romanu poljskega pisatelja Janusza Korczaka, ki ga je za gledališki oder priredila Ana Duša. Matevžek (Voranc Boh) po smrti očeta kralja komaj enajstleten zasede prestol in želi vladati po svoje in pravično, a se mora soočiti s »strici iz ozadja«, ki želijo vladati po dobro uhojeni skorumpirani poti. Predstava je interaktivna, saj je mlado občinstvo povabljeno, da kar na odru oblikuje štiri otroška ministrstva in sodeluje pri vprašanjih razmerij moči. Uprizoritev v režiji Anje Suša namreč izhaja iz predpostavke, da so tudi otroci zmožni družbene refleksije in se politike, čeprav na svoj način, zavedajo že zelo zgodaj.

Ambasadorka glasbe

Malijsko glasbeno zvezdnico Rokio Traore smo v Ljubljani že videli na festivalu Druga godba in v Cankarjevem domu na Glasbah sveta. V okviru slednjih je ponovno nastopila tudi minuli torek v največji, Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in se predstavila s svojim projektom Dream Mande, o katerem smo pred koncertom lahko prebrali zgolj konceptualno zasnovo. Čeprav smo lahko le ugibali, s kakšno glasbo nas bo presenetila, pa je bilo že vnaprej jasno, da bo koncert, tako kot vse, česar se loti ta cenjena glasbenica, bržkone izpeljan vrhunsko. Nismo se zmotili.

Nova pošta, Slovensko mladinsko gledališče – Stara pošta, Ljubljana

Nova pošta je eden najvznemirljivejših projektov v gledališki sezoni 2017/18. Dve družbeno angažirani instituciji, Slovensko mladinsko gledališče in Zavod Maska, sta se ga lotili skupaj in 15-članski ekipi pod taktirko režiserjev Žige Divjaka, Sebastijana Horvata in Janeza Janše, treh pripadnikov političnega gledališča, odstopili prenovljene prostore Stare pošte, kjer bodo ustvarjali vse do konca gledališke sezone. Koliko dogodkov se bo zvrstilo do konca pomladi in kakšni bodo, se še ne ve, saj gre za eksperimentalni projekt. Je pa njegov namen že zdaj jasen: spodbujanje dejanskega družbenega angažmaja in sprememb.

Tihomir Pinter: Kemija podobe, Galerija Jakopič, Ljubljana

Retrospektivna razstava fotografij Tihomirja Pinterja je hkrati sploh prva pregledna predstavitev obsežnega opusa tega avtorja, ki vse od začetka šestdesetih let do danes ustvarja črno-bele fotografije v stari, analogni tehniki. Pri Pinterju je zanimivo, da je vzporedno s fotografskim poklicem opravljal tudi delo farmacevta in kemika. In tudi to mu je pomagalo pri mojstrskem izpopolnjenju klasične fotografske tehnike v svoji temnici.

33. Festival LGBT filma, Slovenska kinoteka, Ljubljana

Že 33. Festival LGBT filma bo ponudil 23 celovečernih in 13 kratkih filmov. Osrednji del programa bo potekal v Slovenski kinoteki, off program v klubskih prostorih na Metelkovi, nekateri filmi pa bodo predstavljeni še v Kopru, Mariboru, Bistrici ob Sotli, Idriji, na Ptuju in letos prvič v Trstu. Med gosti festivala bo Robin Campilo, režiser filma 120 utripov na minuto, ki smo si ga lahko ogledali že na festivalu Liffe, sicer pa si bomo lahko ogledali tudi predpremiero filma Odraščanje Siniše Gačića in Dominika Menceja, ki prikazuje lezbični par z otrokom v času referenduma o družinskem zakoniku v Sloveniji. Med zanimivejšimi filmi bo tudi dokumentarec o legendarni mehiški pevki Chaveli Vargas, ki jo občuduje Pedro Almodóvar, z njo pa je ljubimkala celo Frida Kahlo.

Vrnitev v devetdeseta

Glede na to, kolikšen odmev je imel v devetdesetih downtempo in/oziroma trip hop, se zdi precej nenavadno, da je žanr z novim tisočletjem praktično povsem zamrl. Mnogi glasbeni ustvarjalci so sicer posvojili nekatere njegove značilnosti, pa vendar njihova glasba z estetiko tega pojava, ki je vzniknil v britanskem Bristolu, od koder so izšli velikani tega žanra, Massive Attack, Portishead in Tricky, ni imela prav veliko skupnega. Ena redkih izjem je francoska zasedba Nouvelle Vague, dasiravno so njeni priljubljenosti, vsaj toliko kot ugajajoč downtempaški karakter, botrovale tudi priredbe novovalovskih hitičev. Smo pa prejšnji teden v klubu Gala hala na ljubljanski Metelkovi, kjer se je obetal nastop domače zasedbe Blu.Sine in madžarske Belau, preverili, ali se potencial še skriva tudi v tistem pristnejšem downtempu.

Od punka do šansona

Letos bo tradicionalni benefit Radia Študent, ki se bo odvil v petek, 24. novembra, tematski in posvečen 40-letnici punka pri nas. V klubih na ljubljanski Metelkovi bomo lahko med drugim prisluhnili Torulu Torulssonu, Loliti, Sharpen Your Fringe, Underpodngrabn in HakAttak. V Cankarjevem domu bo v torek, 21. novembra, nastopila Rokia Traoré, ena najuspešnejših glasbenic in šansonjerk Malija, tokrat z ženskim pevskim zborom in večžanrsko trilogijo Dream Mandé. Že v nedeljo, 19. novembra, pa bo oder ljubljanske Drame zasedel primorski glasbenik Rudi Bučar s svojim Istrabendom in nekaj gosti. Če povzamemo: en „stoječki“ večer in dva „sedečka“.

Nekje končati, nekje začeti, Ravnikar Gallery Space, Ljubljana

Na Prešernovi cesti v Ljubljani se je odprla nova galerija. Vodi jo Piera Ravnikar, ki je vse od vzpostavitve Centra urbane kulture Kino Šiška vodila njegov razstavni program in pozneje še galerijo DobraVaga, bila pa je tudi del ekipe Limited Edit111ons, ki je po dostopnih cenah naprodaj ponujala dela domačih likovnih umetnikov in s tem prispevala k oživitvi našega precej zaspanega trga umetnin. Po tej poti gre, kot kaže, tudi nova galerija, ki želi z novimi pristopi graditi svežo in umetnostno sceno prestolnice. Na prvi razstavi Nekje končati, nekje začeti se predstavlja šest umetnic – Nina Čelhar, Ivana Bajec, Nevena Aleksovski, Mina Fina, Maja Babič Košir in Helena Tahir.

33. Slovenski knjižni sejem, Cankarjev dom, Ljubljana

Cankarjev dom se konec novembra vedno prelevi v največjo stojnico s knjigami, saj se na Slovenskem knjižnem sejmu zberejo vse založbe in obiskovalcem ponudijo tako najnovejše izdaje in tudi »jagodni izbor«. Posebna pozornost bo tokrat namenjena literaturi Avstrije, Nemčije in Švice, med gosti pa posebej izpostavimo dramatika in avtorja romana Koala Lukasa Bärfußa, ilustratorja Zverjasca Axela Schäfflerja, pesnika, kantavtorja in aktivista Wolfa Biermanna ter enega najboljših založnikov umetniških knjig Gerharda Steidla.

Glasbena (meta)fizika

Kanadski Montreal že od druge polovice devetdesetih slovi kot mesto z eno najmočnejših glasbenih scen, ki jo je širše občinstvo opazilo predvsem po zaslugi kultnih postrockerjev Godspeed You! Black Emperor. Skoraj enako kot po vplivnem zvoku pa tamkajšnja glasbena skupnost, v kateri deluje kopica glasbenikov z Bližnjega vzhoda, slovi tudi po svoji družbenopolitični angažiranosti. Med njimi se je pred dobrima dvema desetletjema znašel tudi libanonski migrant Radwan Ghazi Moumneh, ki je leta 2005 zasnoval avdiovizualni projekt Jerusalem In My Heart, s katerim v samosvoj izraz spaja arabske tradicije in sodobno, alternativno (zahodnjaško) glasbo. S sodelavcem, filmarjem Charlesom-Andréem Coderrejem, sta slovensko občinstvo prvič očarala pred dvema letoma, ko sta v okviru festivala Sonica nastopila v nekdanjem zaklonišču v Argentinskem parku sredi prestolnice. Minuli torek pa sta nas s svojim impresivnim performansom pretresla še v Kinu Šiška. Fizično in metafizično.

Mark Požlep: Blueprint For Revolution, Galerija P74, Ljubljana

Mark Požlep je eden naših najvidnejših vizualnih umetnikov, ki ustvarja zelo raznolike in praviloma tudi duhovite umetniške projekte. Lani je za projekt Stranger than paradise, v okviru katerega je upokojencem prepeval šlagerje, prejel nagrado skupine OHO, najvišjo za mlade vizualne umetnike pri nas. Zdaj pa predstavlja projekt Blueprint For Revolution, v okviru katerega je s kanujem obplul newyorški Manhattan ter nam svojo izkušnjo predstavil na različnih umetniških platformah in nas tako izzval, ali vidimo stvari tako, kot jih je takrat videl sam. Med realnostjo in fiktivnim.

Hrestač, Cankarjev dom, Ljubljana

Gallusova dvorana Cankarjevega doma se bo drugič v zgodovini spremenila v ledeno, saj bo gostila Sanktpeterburški državni balet na ledu, ki že natanko 150 let združuje baletne virtuoznosti z umetnostnim drsanjem. S predstavami gostuje po vsem svetu, Slovenijo pa je prvič obiskal leta 2009, ko je v Hali Tivoli uprizoril ledeno različico Labodjega jezera. Tokrat nam bo postregel s Hrestačem, enim najbolj znanih baletov Petra Iljiča Čajkovskega, ki je že ob prvi uprizoritvi navdušil zahtevno rusko občinstvo, vajeno vrhunskega baleta.

Koyaa, Kinodvor, Trubarjeva hiša literature, Galerija Kresija, Ljubljana

Kolja Saksida je uveljavljen avtor animiranih filmov o visokem in suhljatem junaku, ki sliši na ime Koyaa. Te dni pa bo Koyaa dobesedno preplavil prestolnico, saj bodo v Kinodvoru naslednjih nekaj sobot (11., 18. in 25. novembra ter 2. decembra) ob 10. uri predvajali šest novih animiranih filmov o njem in dokumentarni film Živjo, Koyaa!. V Galeriji Kresija se je že mogoče sprehoditi po pregledni tematski razstavi Koyaa – Animirani junak na sceni!, ki bo odprta do 3. decembra. Ustvarjalcem pa boste lahko tudi prisluhnili in se z njimi pogovarjali, in sicer ob ponedeljkih (13., 20. in 27. novembra) ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature.

Rockovska katarza

Turneja, na kateri Nick Cave & the Bad Seeds po največjih britanskih in evropskih arenah predstavljajo lansko, šestnajsto ploščo Skeleton Tree, je popoln dokaz tega, da se brezkompromisno ustvarjanje in množična priljubljenost ne izključujeta. Ne le zato, ker si kultna zasedba s konsistentnimi ploščami in koncerti že dobra tri desetletja nabira privržence, ampak zato, ker se zdi, da z vsako novo ploščo in turnejo postaja le še boljša. Nič drugače ni bilo ob njenem tokratnem obisku Ljubljane, kjer je bil koncert zaradi velikega zanimanja iz prvotno načrtovane Hale Tivoli prestavljen v mnogo večjo areno v Stožicah in bil razprodan tudi tam. Pojavljalo se je le vprašanje, ali bo Cavu tudi z ogromnega odra uspelo vzpostaviti neposreden, intenziven stik z občinstvom. No, ko je že med četrtim komadom Higgs Boson Blues, naslonjen na fene v prvih treh vrstah, kričal »čutite utrip mojega srca«, so se vsi pomisleki razblinili.

Finale Klubskega maratona RŠ, Menza pri koritu, Ljubljana

Klubski maraton Radia Študent se je na domačem glasbenem prizorišču uveljavil kot ultimativni potrditveni pečat za alternativno sceno. Njegov blagoslov so v preteklih letih prejeli žanrsko raznoliki glasbeniki in zasedbe, tudi New Wave Syria in Koala Voice. Letošnji izbranci, ki so po klubih po vsej Sloveniji koncertirali vse od septembra, na cilj prihajajo na dan izida Mladine, v petek, 3. novembra. Na ljubljanski Metelkovi bomo dočakali nomadsko trojko 7AM, elektroakustičarja Bineta, kitarski duo Styröfoam, rock kvartet Lynch, devetglavi Nesesari Kakalulu in sodobnega poeta SemKOSK-a.

Preteklost pod mikroskopom, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana

Obstajajo številni prepoznavni zgodovinski predmeti, najdeni na slovenskih tleh, za mnoge smo že slišali, ampak ali jih zares poznamo? Razstava Preteklost pod mikroskopom raziskuje materialno kulturo pri nas in k ogledu vabi vse, ki jih zanima, koliko je stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab (sicer najstarejše glasbilo na svetu), kako je bil narejen srednjeveški top, kakšen obraz je imel zadnji celjski grof Ulrik II. in kakšen zaklad smo našli v zakopanem keramičnem loncu pri Drnovem. Zgodbe teh predmetov namreč velja spoznati, če želimo zares razumeti, kako so živeli naši predniki.

Orgija, Gledališče Glej, Ljubljana

Trojec Jure Novak, Katarina Stegnar in Urška Brodar (vsi so vidni gledališki ustvarjalci, Katarina Stegnar je tudi lanska prejemnica nagrade Prešernovega sklada) je leta 2011 predstavil prvi skupni avtorski projekt – predstavo Zato sem srečen, v kateri so se lotili depresije. Sodelovanje je preraslo v trilogijo in leta 2015 smo dočakali njen drugi, odlično sprejeti del, Katarina po naročilu; v njem so spregovorili o agresiji in tudi samih sebi. Zdaj se vračajo s tretjim, zadnjim delom Orgija, ki se ukvarja s tanko mejo med fikcijo in resničnostjo – v odnosih, družini, spolnosti, morali, javnosti in politiki. Predstava bo na rednem sporedu od 12. novembra.

Praznik punka

Zgodbe o slovenskem punku odmevajo že vse od konca sedemdesetih. Razmahnejo se ob vsaki pomembnejši obletnici, povezani z začetki tega kratkega, a intenzivnega in vplivnega gibanja. Ob tem smo pogosto priča tudi pretiravanju, celo mitologizaciji tedanjega dogajanja. Ena od anekdot, najbolj zasidranih v zavest danes že nekoliko ostarele generacije izvirnih slovenskih punkerjev, je verjetno zgodba o prvem nastopu skupine Pankrti na ljubljanski gimnaziji Moste. Pankrti so pod neposrednim vplivom velikih Sex Pistols namreč zanetili ogenj punka pri nas, sprva v Sloveniji, nato pa še po vsej Jugoslaviji.

Sen kresne noči, Mestno gledališče ljubljansko

Premiera predstave Sen kresne noči, ki sodi v zgodnje ustvarjalno obdobje Williama Shakespeara, bi se morala v režiji Jerneja Lorencija, enega naših najvidnejših režiserjev, zgoditi že prejšnjo sezono, a je bila zaradi bolezni prestavljena v letošnjo. Pravljična komedija se odvija v atenskem gozdu tik pred poroko kneza Tezeja in Hipolite, ob pomoči čarovnij pa se dogaja vse mogoče, junaki so nenadoma obsedeni od poželenja in strasti. Samo na videz preprosta, komično zasnovana ljubezenska drama omogoča različne interpretacije, zato vsaka nova postavitev vzbuja velika pričakovanja. V tokratni igrajo Jette Ostan Vejrup, Jana Zupančič, Ajda Smrekar, Matej Puc, Primož Pirnat in Robert Korošec.

Ravnikarjeva linija, Cankarjev dom, Ljubljana

Edvard Ravnikar je bil, poleg Jožeta Plečnika, eden od arhitektov, ki so najbolj zaznamovali podobo Ljubljane. Eno njegovih najvidnejših del je Trg republike, ki velja za osrednji ljubljanski in hkrati tudi osrednji državni trg. Skupaj s Cankarjevim domom, ki je prav tako Ravnikarjevo delo, sta postala nekakšna simbola sodobne Slovenije. Prav v Cankarjevem domu (v Veliki sprejemni dvorani) bo na ogled razstava, ki jo je zasnoval Rok Žnidaršič in spremlja nastajanje prostora Trga republike in Cankarjevega doma od leta 1960 do danes.

Suzana Brborović: Made in Germany, Galerija Equrna, Ljubljana

Suzano Brborović, eno najbolj izstopajočih slikark mlajše generacije, navdihujejo gradbene, delavske in bivanjske zgodbe. Zadnja leta živi in ustvarja v nemškem Leipzigu, kjer je opravila tudi mojstrski študij slikarstva, zato naslov tokratne samostojne razstave – Made in Germany – ne preseneča. Na njej bo predstavila zelo aktualna dela, ki proučujejo vizualno zgodovino zahodne obrambne arhitekture. Urbanizem in nacionalni ideali se skupaj z mejno zaščito in nadzorom spremenijo v distopijo. Slike in kolaži so odraz vse večje nestrpnosti, pa tudi postavljanja različnih miselnih in materialnih ovir.

Muzike iz svetovnega podtalja

Če vam je blizu izvirna, aktualna klubska glasba, potem obstaja velika verjetnost, da ste se že kdaj znašli na dogodkih domače ekipe Stiropor. Organizatorji klubskih noči in občasni založniki plošč nas namreč že nekaj let zalagajo z ustvarjalci, ki narekujejo sodobne trende v elektronski glasbi, njenih odvodih in obvodih. Tudi če to pomeni, da gre za trende, ki naših krajev morda še niti niso dosegli. Slaba plat tega je, da pogosto gostijo širšemu občinstvu manj znana imena, brez dvoma pa na svoj račun pridemo (ob)elektronski sladokusci. Nič drugače ni bilo prejšnji teden, ko smo v prostorih Cirkulacije 2, ki so v nekdanji ljubljanski tovarni Tobačna, v okviru festivala Stiropor, tri dni razvajali svoje glasbene apetite in si širili obzorja.