ZEK 2018,Ravnikar Space Gallery, Ljubljana

Po daljšem zatišju se vrača vizualni kolektiv ZEK, ki že 18 let nevihtno spreminja področja grafitarstva, street arta, sodobne umetnosti in oblikovanja. Večkrat nagrajena ekipa, katere člani (Žiga Aljaž, Aleš Arnež, Miha Artnak, Žiga Artnak, Nika Jurman, Tibor Kranjc, Jurij Lozić, Petar Perčić, Marko Potočnik, Uroš Veber) so se uveljavili tudi samostojno, je zadnja leta razstavljala v zaklonišču ljubljanskega Argentinskega parka (2012), kreativnem centru Poligon (2014) in rovu pod Kranjem (2016), zdaj pa bo po dolgem času zasedla galerijo. Tematika tokratne razstave, kot je pri ZEK pravilo, do otvoritve ostaja presenečenje.

Podzavest nekdanje Juge

Zadnje čase smo bili priča kar nekaj nastopom nekdanjih jugoslovanskih, pa tudi slovenskih pop atrakcij, ki jim je brez večjih težav uspelo napolniti največjo slovensko dvorano, ljubljansko Areno Stožice. Ob tem smo se vedno vprašali, ali jim je to uspelo zaradi nostalgije po nekdanjih »lepših in boljših časih« ali so glasbeni ustvarjalci, ki so nekoč imeli priložnost delovati na velikem, 20-milijonskem trgu nekdanje skupne države in ob katerih so odraščale številne generacije, vključno z današnjimi 35- in 40-letniki, pri nas preprosto še vedno tako zelo priljubljeni. Isto vprašanje smo si seveda zastavili tudi ob novici, da bo v Stožicah nastopila sarajevska pop atrakcija Plavi orkestar, a po odličnem četrtkovem nastopu odgovor niti ni pomemben: pomembnejše je, da vam lahko zatrdimo, da bi se dvanajsttisoč glava množica tam znašla tudi brez vsakršnega medijskega pompa.

Jazz & poezija & jazz

Te dni se bo v Ljubljani zvrstilo kar nekaj izstopajočih glasbenih dogodkov. V petek, 23. februarja, bo v Hali Tivoli nastopila nizozemska pevka Caro Emerald, ki spretno spaja jazz, elektroniko, pop in mambo. V nedeljo, 26. februarja, bo v Kinu Šiška koncertiral londonski pesnik in glasbenik Ghostpoet, ki je znan po sodelovanju z Massive Attack, The Streets in Micachu. V torek, 27. februarja, pa bo v Cankarjevem domu že četrti enodnevni festival jazzovske ustvarjalnosti Zvončki in trobentice s številnimi vrhunskimi glasbeniki (Kaja Draksler, Rok Zalokar, Pia Podgornik, Dré Hočevar, Igor Matkovič, Žiga Murko ...).

Fabula pred Fabulo, Cankarjev dom, Ljubljana

Še malo in dočakali bomo marec, z njim pa festival Literature sveta – Fabula, ki letos obeta s še posebno močnim programom. Dva izmed številnih mednarodno priznanih gostov pa bosta Ljubljano obiskala že te dni. Prvi je Terry Eagleton, eden najbolj znanih sodobnih marksističnih teoretikov in avtor bestselerjev, med katere sodi tudi knjiga Upanje brez optimizma, ki izide te dni in v kateri razgrajuje koncept upanja. Njegovemu predavanju v sredo, 28. februarja, v Cankarjevem domu bo sledil pogovor z odgovornim urednikom Mladine Grego Repovžem. Druga gostja Fabule pred Fabulo bo slovita belgijska politična teoretičarka Chantal Mouffe. Njenemu predavanju, ki bo v četrtek, 1. marca, bo sledil pogovor z Draženom Dragojevićem.

Realisti Jureta Karasa, SNG Nova Gorica

Realisti Jureta Karasa, ki ga najbolj poznamo kot Slona iz zabavnega impro dua Slon in Sadež, pripovedujejo o tem, kako je šel svet po gobe, mi pa v najbližji nakupovalni center. Tretji svet mučita ekologija in ekonomija, nas pa, koliko zdrži baterija. Hodimo v službe, ki jih ni, obstaja samo še smrt, a kaj, ko so krediti najeti za nedoločen čas. Avtor zato želi, da bi se nasmejali, še preden bo prepozno. V predstavi, ki jo je režirala Tijana Zinajić, igrajo Peter Harl, Jure Kopušar, Matija Rupel, Urška Taufer in Žiga Udir.

Koncertna poezija

Južnolondonski pevec, multiinštrumentalist in ustvarjalec pesmi Archy Marshall, bolj znan kot King Krule, je v Ljubljano prišel tako rekoč v idealnem trenutku. Na krilih svoje tretje plošče The Ooz, ki so jo mnogi mediji (tudi Mladina) razglasili za eno najboljših v lanskem letu.

Posvetilo Stonesom & elektronika

V petek, 16. februarja, na dan izida tokratne številke Mladine, se bodo na Ljubljanskem gradu poklonili britanski glasbeni skupini The Rolling Stones. Skladbe iz zgodnejšega obdobja bodo preigravali člani domačega benda Spoonful, ki dodaten navdih črpajo iz bluesa, kamor so se z zadnjo ploščo vrnili tudi Stonesi. Če imate raje elektronske ritme, se lahko isti večer odpravite v ljubljanski klub K4 na poslovilni dogodek ekipe Drumwise, ki je dve desetletji skrbela za promocijo drum and bassa. V soboto, 17. februarja, pa bo isti klub zasedel kultni Sezam, kjer se bodo za mešalno mizo zvrstili »prijatelji« Levanael, Dacho, Softskinson, Krilc in Felis Catus.

Fukaj lokalne kurbice, DobraVaga, Ljubljana

Projekt je večletna zbirka spam oglasov, na katere je avtorica Teja Miholič, fotografinja in vizualistka, naključno naletela na spletu. Obširna tematika teh reklam zajema spolnost, hrano, denar, starostnike in še marsikaj. Gre za dokumentiranje podobe vsakdanjega življenja na medmrežju, ki kar kričijo po pozornosti, predvsem zaradi svoje absurdnosti, eksplicitnosti, klavrnega pravopisa in naivnega oblikovanja.

Telesnost in erotika v kiparstvu, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana

Ivan Meštrović velja za najznamenitejšega hrvaškega kiparja, za »največji kiparski fenomen« ga je že za časa študija označil starosta modernega kiparstva Auguste Rodin. Meštrović je s svojimi deli močno zaznamoval tri nekdanje države na našem ozemlju: Avstro-Ogrsko, Kraljevino SHS in SFR Jugoslavijo, njegova dela pa so znana tudi zunaj balkanskih meja. Na razstavi je na ogled okrog petdeset del, skulptur in risb iz zasebnih in javnih hrvaških zbirk.

Najboljši majhen festival

O tem, da je mednarodni festival Ment močno popestril koncertno dogajanje v Ljubljani, ni nobenega dvoma. Njegovo vrhunsko organizacijo in zanimiv, premišljen izbor nastopajočih so opazili tudi v tujini. To so vsakič znova potrdili odzivi tujih medijev in samih glasbenikov, sredi januarja pa je Ment v okviru največjega evropskega (bratskega) showcase festivala Eurosonic Noorderslag prejel tudi dve nagradi: za najboljši evropski klubski festival in najboljši manjši festival (čeprav po obsegu koncertov ne zaostaja niti za velikimi festivali).

Sončnica na Luni, Lutkovno gledališče Ljubljana

Gledališka predstava za otroke Sončnica na Luni, ki je pod okriljem Festivala Bobri v režiji Mareta Bulca premiero doživela na dan kulture in jo bodo februarja uprizorili še šestkrat, vsebuje 16 pesmi za otroke iz antologije Sončnica na rami in eno, ki je bila napisana na novo. Predstava poezije, ki so jo prispevali Milan Dekleva, Miklavž Komelj, Svetlana Makarovič, Vinko Möderndorfer, Boris A. Novak, Lila Prap, Andrej Rozman - Roza in drugi domači pesniki, ne analizira ali o njej razmišlja, temveč jo posluša, opazuje in tipa. Otroke vodi v svet, kjer vsaka nova črka odpre novo vesolje pomenov.

Interferenca 3/1, TAM TAMova Ulična galerija Ljubljana

Ivian Kan Mujezinović je večkrat nagrajeni oblikovalec, ki najraje oblikuje za naročnike s področja kulture. V tandemu z Damjanom Iličem, kolegom iz Grupe Ee, je tudi avtor celostne podobe revije Mladina in s tem oblikovalec številnih Mladininih naslovnic. Velja za drznega avtorja, ki je odprt in inovativen, pa tudi vsestranski, saj je med drugim tudi fotograf in glasbenik. V Mednarodnem likovnem grafičnem centru pa si lahko ogledamo njegove umetniške stvaritve na področju grafike. Na ogled so v okviru serije razstav Pazi, sveža grafika!

Samotni brin sredi morja rase, Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj

Na razstavi Samotni brin sredi morja rase so zbrana dela devetih primorskih umetnikov, ki so bili nagrajeni s Prešernovo nagrado, najvišjim priznanjem Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Jedro razstave je 25 del Avgusta Černigoja (tudi zgornja slika Svetilnik, Trst), enajst Toneta Kralja, devet Lojzeta Spacala ter dela Franka Vecchieta in Klavdija Palčiča, razstavljena so tudi dela Vena Pilona, Zorana Mušiča, Rika Debenjaka in Silvestra Komela. Vseh 64 razstavljenih umetnin je del obsežne umetniške zbirke zamejske družbe KB 1909, med drugim lastnice podjetja Mladina. Gre za zbirko, ki ni pomembna le za zamejce, temveč za vso Slovenijo.

Betonovi odličnjaki

Prejšnji petek je klub Gala hala na ljubljanski Metelkovi pripravil serialko Rapetek in že seznam nastopajočih je obetal veliko. Toda dogodek je pričakovanja celo presegel. Pa niso gostili tujih atraktivnežev, ki so ponavadi največji magnet za občinstvo. Ne, namesto njih so nit večera spletali domači glasbeniki: raper Mito ter beatmakerja/elektronska producenta Šuljo in Blaž. Trije avtorji, ki so se vsak s svojo ploščo zapisali med najvidnejše domače glasbene presežke zadnjih dveh let.

Peter Bence, Gallusova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana

Peter Bence je mednarodno priznani madžarski pianist – virtuoz, skladatelj in producent, ki nadaljuje tam, kjer je končal njegov hrvaški »kolega« Maksim Mrvica. Čeprav je uspel s hitroprstimi priredbami skladb Michaela Jacksona in Queenov, mu ne moremo odvzeti njegove mojstrskosti in neverjetnega talenta, ki ga z odprtimi usti občuduje na desetine milijonov spletnih uporabnikov. Glasbeno se je začel izobraževati pri petih letih, že kot osnovnošolec pristal na Akademiji za glasbo Franza Liszta v Debrecenu, svojo prvo skladbo, ki sta jo navdihnila Mozart in Chopin, pa je napisal pri sedmih.

Leja Jurišić & Marko Mandić: Skupaj, Kino Šiška, Ljubljana

To soboto, 4. februarja, lahko ujamete prvo ponovitev performansa dveh vrhunskih domačih ustvarjalcev, Leje Jurišić in Marka Mandića, ki se v kar v šesturni odrski stvaritvi ukvarja z vprašanjem, kaj pomeni biti skupaj in kako biti skupaj. »Za dotik morata obstajati dva,« je nekoč zapisal filozof Mladen Dolar, kar pomeni, da morata biti dva fizično na dosegu, prisotna v istem prostoru in času, da lahko ustvarita trenutek »skupaj«. Če ste dovolj vzdržljivi, lahko »trenutek« doživite skupaj s performerjema.

Neorealizem: Nova podoba v Italiji, 1932–1960, Narodna galerija, Ljubljana

Italijanski neorealizem je obdobje, katerega pomembne spremembe in presežki se kot reference pogosto pojavljajo v sodobni vizualni umetnosti. Posvečena mu je obsežna fotografska razstava v Narodni galeriji, ki bo jeseni gostovala tudi v prestižnem Metropolitanskem muzeju v New Yorku, predgovor za ameriški katalog pa bo napisal nihče drug kot sloviti filmski režiser Martin Scorsese. Razstava se ponaša z več kot 200 fotografijami najpomembnejših italijanskih fotografov iz obdobja neorealizma (tudi z zgornjo fotografijo Maria De Biasija Italijani se ozirajo, ki je leta 1954 nastala v Milanu) in je razdeljena v več poglavij: fotografskega, revijalnega, knjižnega, kataloškega in filmskega. Spremlja jo razstava Nina Migliorija v Galeriji Fotografija.

»Headbangersko« veseljačenje

Prejšnji četrtek smo se odpravili na metalsko fešto v ljubljanski Center urbane kulture Kino Šiška in že bežen pogled na njegovo napolnjeno veliko dvorano je razkril, da se je dobršen del obiskovalcev koncertno bržkone začel brusiti že dolgo nazaj. Še v časih, ko sta na domači sceni dominirali punkrockovski in metalski subkulturi. To je pravzaprav logično. Tokratni osrednji gost Kreator je letos namreč vstopil že v 36. leto delovanja. Kar pa ne pomeni, da smo gledali in poslušali odcvetele starce, ki bi nam prišli prodajat staro slavo in metalsko nostalgijo. Kvartet s svojim klasičnim thrash metalom sicer ni več tako inovativen, kot je bil v osemdesetih, ko je imel tudi drugačno postavo. Toda na odru kljub letom ostaja vitalen in suveren. Ja, privrženci agresivnega, eksplozivnega metala so tokrat nedvomno prišli na svoj račun. To je potrdil tudi njihov vročični odziv.

Festival MENT Ljubljana, devet prizorišč v Ljubljani

Ljubljanski glasbeni festival Ment, ki ob koncertih venomer pripravi tudi konferenco s kakovostnimi govorci, je prejšnji teden v okviru največjega evropskega showcase festivala Eurosonic Noorderslag prejel dve nagradi, ki ju najboljšim evropskim glasbenim festivalom podeljuje največje združenje evropskih festivalov Yourope. Zdaj pa je vsa pozornost Menta usmerjena v dogajanje doma, saj je pred nami četrti festival, ki bo v organizaciji ljubljanskega Kina Šiška potekal na različnih prizoriščih v prestolnici. Na odru bodo nastopili številni domači in tuji izvajalci, tudi Young Fathers, Algiers, Antropoloops, Dorit Chrysler, Lucidvox, The Guru Guru, YGT live!, Neomi, Mrfy, Kikimore, Darla Smoking in Katja Šulc.

Grad gori!, Klub Cankarjevega doma, Ljubljana

V glasbeno zasedbo Grad gori! so se povezali vokalistka Brina Vogelnik, violinistka Barja Drnovšek, harmonikar Matija Solce in tolkalec Blaž Celarec, da bi skupaj obudili slovenske in evropske ljudske zgodbe ter jih postavili v sodobnejšo glasbeno preobleko. Rezultat je nekakšna »grajska« glasba, ki opeva slovenske, švedske in češke ljudske zgodbe grajskih princes, ukletih, rešenih in predvsem samosvojih junakinj vseh časov. A brez skrbi, ne gre zgolj za romantiko, temveč tudi humor in kabaret. Kako zvenijo, lahko v živo preverite v torek, 30. januarja, na koncertu ob izidu njihove prve plošče.

Budnost, boj, ponos: Skozi njene oči, Umetnostna galerija Maribor

V Mariboru je na ogled fotografska razstava 13 umetnic z različnih koncev sveta, ki odpirajo vprašanja o težavah sodobne družbe, v kateri je treba pravice žensk, ki so bile težko priborjene, ponovno zagovarjati in se boriti zanje. Umetnice se tematike lotevajo zelo različno, ob tem pa problematizirajo vprašanja identitete, družine in doma, sprašujejo se o spolnosti in vlogah spolov, zastopanosti žensk, politike žensk, delavskih in socialnih pravicah žensk, pa tudi o viktimizaciji žensk in otrok.

Norčav, ganljiv, izjemen

Ker vino lepše steče po grlu v družbi, eni od obiskovalk uvodoma natoči kozarec in nadaljuje: »Vsakič znova sem presenečen, ko vidim, da ljudje pridejo na moj koncert.« Presenečen je predvsem zato, ker, kot pove, ostaja »analogen« in ne uporablja interneta in raznih »facebookov«, danes tako rekoč nujnega promocijskega orodja. No, vstopnic za oba njegova tokratna nastopa v ciklu Drama Akustika, ki ga enkrat na mesec pripravlja SNG Drama Ljubljana, je kljub temu zmanjkalo v nekaj minutah. Ja, Iztoku Mlakarju se s samopromocijo preprosto ni treba ukvarjati. Najboljši oglas je bila tokrat kar njegova izvrstna nova plošča Porkaeva!, ki jo je objavil konec novembra.

appointMENT, prodajna razstava glasbenih plakatov, DobraVaga

Vse pomembnejši mednarodni glasbeni festival MENT Ljubljana, letošnji je četrti, bo potekal konec januarja, še prej pa se obeta razstava appointMENT, kjer bodo na ogled in naprodaj edinstveni glasbeni plakati, ki jih je ustvarilo 67 mladih domačih vizualnih ustvarjalcev. Letošnji plakati so nastali v riso printu oziroma tiskanju z risografom, do okolja prijaznem tiskalniku japonskega izvora, ustvarili pa so jih Žiga Aljaž, Ivana Armanini, Miha Artnak, Žiga Artnak, Mina Fina, Matjaž Komel, Aljaž Košir - Fejzo, Biba Košmerl, Emil Kozole, Matija Medved, Nejc Prah, Rok Roudi, Nika Rupnik, Michaela Selmani, Nina Urh, Nana Wolke ...

Nina Čelhar: Svetlo na svetlo, Ravnikar Gallery, Ljubljana

Umetnica mlajše generacije Nina Čelhar (roj. 1990) velja za eno od bolj perspektivnih slovenskih slikark. Med drugim je prejemnica pomembne nagrade za študente umetnosti, ki jim jo na začetku njihove kariere v osmih državah srednje in jugovzhodne Evrope podeljujeta muzej sodobne umetnosti ESSL Museum. V delih, ki so na ogled na razstavi Svetlo na svetlo, avtorica išče idealen prostor sodobnega človeka, medtem ko išče idealen prostor zase.

Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Cankarjev dom, Ljubljana

Knjiga Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini Šentflorjanski je ponarodela, ime »doline« pa je postalo sinonim za našo državo, kadar o njej govorimo kritično oziroma negativno. Večno aktualna zgodba govori o zaplankanem kraju, v katerem se bojijo prišlekov oziroma vsega tujega. Ob spominjanju stote obletnice smrti pa bo dočakala novo gledališko uprizoritev. Ambiciozno koprodukcijo, ki je po Iliadi ter Vojni in miru že tretje veliko sodelovanje Cankarjevega doma, SNG Drame Ljubljana in Mestnega gledališča ljubljanskega, je na oder postavil režiser Eduard Miler, v njej pa med drugim igrajo Uroš Smolej, Maša Kagao Knez, Igor Samobor, Iva Krajnc Bagola in Nik Škrlec.

King Krule! Kraftwerk!

Skromna koncertna ponudba v prvi polovici januarja je že kar praviloma namenjena temu, da koncertni ljubitelji pogledamo, kaj vse se obeta v prihodnjih tednih in mesecih. Prav dolgo se letos ne bomo dolgočasili. Že konec januarja se bo na različnih ljubljanskih prizoriščih namreč zgodil četrti festival Ment z žanrsko pestrim naborom perspektivnih glasbenih ustvarjalcev iz dobršnega dela Evrope in letošnjo glavno atrakcijo, priljubljenim škotskim rap/R&B/pop triom Young Fathers.

10. Bobri, več lokacij, Ljubljana

Festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri je eden najbolj kakovostnih festivalov za otroke vseh starosti, saj – brezplačno! – na ogled ponuja izbrane gledališke in plesne predstave, glasbene prireditve, filme in dogodke, povezane s knjigami. Letos, ko je jubilejni, deseti, bo rdeča nit festivala poezija. Brezplačne vstopnice lahko prevzamete v soboto, 13. januarja, od 11. do 16. ure v Festivalni dvorani (Vilharjeva 11), a pohitite, po izkušnjah sodeč bo gneča.

Cankar o Cankarju, Cankarjev dom, Ljubljana

Decembra bomo obeležili stoto obletnico smrti Ivana Cankarja, zato leto 2018 velja za Cankarjevo. Med tistimi, ki se bodo poklonili velikemu pisatelju, je tudi Cankarjev dom, ki pripravlja enoletni festival, v okviru katerega naj bi se do februarja 2019 zvrstili številni dogodki, od predstave Pohujšanje v dolini šentflorjanski v režiji Eduarda Milerja (velika koprodukcija s SNG Drama Ljubljana in MGL) do simpozija. Razstavo Ivan Cankar … in njegova pravica pa odprejo že ta ponedeljek, 15. januarja.

Očetova zgodba, Galerija Photon, Ljubljana

Nekdanji Mladinin fotograf Borut Peterlin sodi med vodilne poznavalce »starinske« tehnike mokrega kolodija na steklu. V tej tehniki so narejene tudi fotografije iz cikla Očetova zgodba, ki jih bo predstavil na tokratni razstavi. Potem ko sta se z ženo razšla, je ugotovil, da govorijo o izgubi in oddaljenosti, o navezanosti, o fotografiji kot mostu s preteklostjo, hkrati pa tudi o radostih in bolečinah biti oče. Razstavo, ki se po ljubljanski epizodi seli še v Photonovo galerijo na Dunaju, bo pospremil izid knjige fotografij.

Parada veteranov

Kurzschluss se je v zadnjih letih uveljavil kot klub, ki deluje po pop-up konceptu, kar pomeni, da se pojavi le občasno, največkrat ob koncu leta, in takrat povabi na nekaj dobro obiskanih dogodkov. O tem, da v Ljubljani ustvarja pomembno dodano vrednost, ni dvoma, sploh, kar zadeva plesne, rejverske masovke, katerih tradicija se je po zaprtjih velikih klubov na obrobju prestolnice v zadnjih letih praktično povsem izgubila. Še več – zdaj ko se na Obali očitno dokončno poslavlja Ambasada Gavioli, bi Kurzschluss lahko postal celo osrednji regijski ponudnik tovrstnih dogodkov. In njegov organizator takšne ambicije morda res ima, kar sta lani namignila po dva dogodka v aprilu in oktobru. Ne glede na to je bil Kurzschlussov letošnji program, podobno kot prejšnja leta, tudi tokrat skoncentriran predvsem na november in december, torej na čas, ko je veseljačenje na vrhuncu.