Drama Akustika: Iztok Mlakar, SNG Drama, Ljubljana

Koncertna serialka ljubljanske Drame, Drama Akustika, v novo leto vstopa z dvema koncertoma Iztoka Mlakarja. Ta je kot prekaljen igralec vajen gledaliških odrov, a še bolje ga poznamo kot legendarnega primorskega kantavtorja in hkrati tudi enega najbolj edinstvenih slovenskih glasbenikov, zato se nam bo tokrat predstavil v tej vlogi. To seveda ne preseneča, saj je nedavno izdal novo ploščo Porkaeva!, na katero smo čakali skoraj desetletje in je tako prepričljiva kot njegova starejša in že ponarodela muzika.

Novi svetovni red, Aksioma, Ljubljana

Razstava v projektnem prostoru Aksioma v ospredje postavlja skrivnostno in kontroverzno tehnologijo veriženja blokov oziroma blockchain tehnologijo, ki omogoča delovanje digitalnih valut. Nekaterim pomeni poslovni izziv, drugi pred njo svarijo kot pred piramidnim sistemom. Kako pa se logika bitcoinov odreže kot umetniški artefakt? Neprofitna organizacija Furtherfield je to vprašanje zastavila skupini umetnikov in nastala so številna eksperimentalna umetniška dela, tudi denimo gozd, ki je sam svoj lastnik in samega sebe izkorišča za to, da bi se širil, ali androidna cvetlica (na sliki), ki se reproducira s pomočjo bitcoinov, hkrati pa ob določeni vsoti zbranih bitcoinov umetnikom naroča nove umetnine. Odprtje razstave ob 19. uri bo pospremilo predavanje kustosov Ruth Catlow in Marca Garretta.

Uroš Weinberger: Die Drohnen, Kino Šiška, Ljubljana

Slikar Uroš Weinberger, ki ga poznamo tudi kot člana glasbene zasedbe Moveknowledgement, je v svojih likovnih delih vedno angažiran, in nič drugače ne bo ob tokratni samostojni razstavi, na kateri se bo predstavil z novimi deli. Na prvi pogled bo spet postregel z idiličnimi prizori, prekritimi z žarečo mešanico zelene in rumene, ki spominja na osvetljen ekran, a pozoren gledalec bo hitro ugotovil, da imajo tudi ta Weinbergerjeva dela globlje sporočilo – da opozarjajo na pasti predajanja (pre)hitro razvijajoči se tehnologiji. Razstava naslikanih dronov je opomin odgovornosti, ki jo prinese vsak napredek.

Planet Globokar

Ko je devet v delavske uniforme napravljenih performerjev začelo komunicirati v jeziku, podobnem govorici marsovčkov iz Burtonove filmske mojstrovine Mars napada!, je postalo jasno, da bo v predstavi Planet Globokar, ki smo si jo te dni ogledali v Cankarjevem domu, veliko prepuščeno interpretaciji občinstva. Pa vendar je narativ vse otipljivejšo podobo dobil vsakič, ko je v kader, bodisi izpod stropa ali iz tal Linhartove dvorane, pokukal nov inštrument. Znašli smo se v (glasbenem) svetu našega svetovno uveljavljenega skladatelja in pozavnista Vinka Globokarja. In če ne prej, je to postalo jasno takrat, ko je Daniel Riegler, vodja performerjev iz dunajskega ansambla Studio Dan, zaigral na pozavno, potopljeno v akvarij, napolnjen z vodo.

Tri zvezde

Predpraznični čas ob koncu leta je poln koncertnega dogajanja. V večjih mestih, še posebej v prestolnici, lahko na glavnih trgih ob večerih prisluhnete številnim brezplačnim koncertom. Če pa si želite slišati kaj bolj specifičnega, na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču na dan izida tokratne številke Mladine, v petek, 22. decembra, ponujajo denimo nastop mednarodno najvidnejšega slovenskega didžeja Umeka (v okviru Kurzschlussa), v Kinu Šiška pa bo isti večer nastopil raper Zlatko, in sicer ob desetletnici plošče Svet je lep. Na božič, 25. decembra, pa bo Dvorano Stožice napolnil »izvrstni šarlatan« Magnifico.

Humanost in prostor, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana

Muzej za arhitekturo in oblikovanje v okviru svoje serije razstav o naših najpomembnejših arhitektih in oblikovalcih 20. stoletja tokrat izpostavlja arhitekta Stanka Kristla in vabi na prvo celovito predstavitev njegovih del. Kristl, ki bo konec januarja praznoval 96. rojstni dan, je bil profesor, raziskovalec, inovator, humanist, akademik ter nenehni kritik in sooblikovalec našega vsakdana, saj med njegovimi deli najdemo številne vrtce, šole, bolnišnice in spomenike. Njegovo najprepoznavnejše delo je ljubljanski Klinični center, znan pa je tudi po tem, da se povsem predaja ideji humanega v arhitekturi, s tem pa funkcionalnosti in uporabnikom objektov.

Vse je OK!, Galerija Kresija, Ljubljana

Od daleč se zdi, da je v upodobitvah slikarja Staša Kleindiensta, ki je leta 2014 prejel nagrado OHO, našo osrednjo nagrado za mlade likovne umetnike, vse običajno. Podrobnejši pogled pa razkriva, da na videz umirjeno dogajanje sestavlja množica prizorov, v katerih marsikaj ni »okej« ali je celo daleč od tega. V tem (post)svetu srečamo zapuščene objekte, ki jih protagonisti uporabljajo brez zavedanja o njihovih nekdanjih vlogah – denimo v Modri pošasti kopalci povsem zadovoljni stojijo v bazenu, kamor se odtekajo toksični odpadki.

Zvezda svetovnega formata

Novica, da je zasedba Laibach ob premierni predstavitvi nove plošče Also Sprach Zarathustra pred domačim občinstvom razprodala kar dva zaporedna koncerta v ljubljanskem Kinu Šiška, nas ni presenetila. Če že, nas je presenetilo dejstvo, da se za zdaj še niso odločili za koncert v naši največji koncertni dvorani dvorani Stožice, kjer vse pogosteje videvamo tudi domače glasbenike. Fenov za tak podvig imajo dovolj, od takih, ki se njihovih koncertov udeležujejo zaradi črednega nagona (kar je neizogiben atribut vsakega pravega pop benda), do takih, ki na koncerte hodijo razvozlavat nova subverzivna sporočila, in tudi takih, ki tja preprosto pridejo zaradi glasbe in spektakla. Slednji smo prejšnji petek lahko le uživali na še enem izjemnem koncertu.

Boštjan Čadež: PD4, Aksioma, Ljubljana

Vizualnega umetnika Boštjana Čadeža - Fška, ki je leta 2006 kot študent oblikovanja svetovno zaslovel z računalniško igro Line Rider (ta mu je prinesla nagrado za inovativnost na področju interaktivnih digitalnih vsebin, in to sočasno s korporacijo Nintendo oziroma njenim izdelkom Wii Sports), mnogi vidijo kot pravega pionirskega raziskovalca, saj ga naprej ženejo le trdi orehi, ki se jih pred njim ni lotil še nihče drug. Tokrat nas bo postavil v prazen prostor, v katerem bodo zgolj VR-očala in nekaj oddajnikov. Delo PD4 raziskuje idejo o prisotnosti in zavedanju samega sebe, ki se meri z učinki, kot so občutek za prostor, čas, telo in razpoloženje.

Estetika potrošnje v socializmu, Balassijev inštitut, Ljubljana

Muzej za arhitekturo in oblikovanje je pripravil izbor slovenskih in madžarskih tržnih, pa tudi filmskih plakatov iz 60. in 70. let. Danes je oglasov na zunanjih površinah absolutno preveč in marsikdo bi bil takoj za to, da bi jih povsem umaknili z ulic, v času socializma pa so bili redkost. V Jugoslaviji so si večjo prisotnost na ulici zagotovili z ekonomsko-političnimi spremembami v 60. letih, pridobitniško-potrošniški zagon pa so dobili v 70. letih. Na Madžarskem je bilo polje plakata svojevrsten medij svobode, saj se politika s tem področjem ni posebej ukvarjala. Plakat na ulici je bil tako redka zvrst likovne umetnosti z zahodnim pridihom.

Marij Pregelj: Retrospektiva, Moderna galerija, Ljubljana

Moderna galerija predstavlja še enega velikana slovenskega modernizma, slikarja Marija Preglja (1913– 1967). Tema njegovega slikarstva je bila praviloma človeška figura, ki jo je upodabljal skozi uprizorjeno bolečino, trpljenje in nasilje, pa tudi skozi uporništvo, borbo in revolt. Na razstavi, ki se bo osredotočila na zadnja desetletja Pregljevega opusa, bo predstavljen izbor okoli 300 del v vseh »njegovih« medijih, od klasičnega slikarstva do monumentalnih stenskih mozaikov.

Zvočni zid alt-rock nostalgije

Velika dvorana ljubljanskega Kina Šiška je konkretno zapolnjena in na odru se v oblaku umetne megle pojavijo silhuete shiranih rockerjev. Iz semplerja zaigra distorziran mehanski beat, ki ga po nekaj »loopih« podkrepijo udarci po glasno ozvočenih bobnih, hkrati pa membrane zvočnikov dvorane prevzamejo zvočni zid nostalgičnih sintesajzerjev in rifi težko naefektirane kitare. Prižge se stroboskop, ki kljub temu, da je koncert na dan boja proti aidsu, utripa s tolikšno hitrostjo, da pripomore bolj k ozaveščenosti glede epilepsije. Občinstvo podivja, pevec se zvija v slogu ikoničnih rock&roll plesnih gibov in po mikrofonu vpraša: »Are we hologram? Or are we vision?« Smo hologrami? Ali smo vizija?

Laibach, Kino Šiška, Ljubljana

Po osvojitvi Severne Koreje, ovekovečeni v filmu Dan osvoboditve, se je kultna domača industrial zasedba Laibach vrnila s prvim studijskim albumom po letu 2014, ko so izdali ploščo Spectre. Njihovo že dvajseto studijsko ploščo Also Sprach Zarathustra, ki ji je Mladina namenila najvišjo oceno, bodo na naših tleh premierno predstavili na dveh zaporednih koncertih v Kinu Šiška. Večne nostalgike naj pomirimo, da bodo nastop dopolnili tudi z znanimi skladbami iz svojega zajetnega repertoarja.

Mes(t)o glasu, Stara mestna elektrarna, Ljubljana

Mes(t)o glasu, nova predstava plesalke, igralke in glasbenice Irene Tomažin Zagoričnik, je nadaljevanje njenega raziskovanja odnosa med telesom, glasom in prostorom. Tokrat se je avtorica s tremi soustvarjalkami (Adriano Josipović, Niko Rozman, Natašo Živković) posvetila raziskovanju prostora med kulturo in naravo, med individualnim in družbenim. Nastopajoče skozi gibanje poslušajo svoja telesa in vstopajo vanje – v našo najbolj meseno notranjost, ki nam je, čeprav fizično najbližje, pogosto čudno tuja.

Novi svet, Photon – Center za sodobno fotografijo, Ljubljana

Fotograf Matjaž Rušt je bil doslej najbolj znan po prizorih nočnega in dnevnega življenja v ljubljanskih kavarnah, klubih, beznicah in na ulicah, ki jih skupaj s fotografom Robertom Marinom v objektiv lovita v okviru projekta Najlepše mesto na svetu. V svoji najnovejši seriji Novi svet pa je ujel podobe iz življenja slovenskih izseljencev. Odpotoval je v ZDA, Argentino in Avstralijo, da bi pobliže spoznal tamkajšnje slovenske skupnosti, ki so med vsemi izseljenci najstarejše, in se osredotočil na ohranjanje njihove identitete v okoljih, ki so v družbenem, političnem, ekonomskem in kulturnem smislu povsem drugačna od matičnega.

Zvočni avanturizem

Avstralski trio The Necks letos praznuje tridesetletnico delovanja, ampak zaradi tega ne počne nič spektakularnega. Po tem niti ni potrebe. Tudi pri nas si je s precej pogostim nastopanjem denimo pridelal močno bazo privržencev, ki se vsakega njegovega koncerta udeležijo ne glede na okoliščine. Te se skozi trideset let ustvarjanja in 19 studijskih albumov, z letošnjim Unfold vred, pravzaprav niti niso spreminjale. Chris Abrahams še vedno igra na klavir, Lloyd Swanton na kontrabas in Tony Buck na bobne/tolkala. V katero smer bo zaneslo koncert oziroma vsakega od običajnih dveh tričetrturnih setov, pa ne ve niti trojec. Bend se namreč skozi skupinsko improvizacijo preprosto prepusti glasbi. Nič drugače ni bilo ob njegovem tretjem nastopu v Kinu Šiška, s katerim so The Necks spet potrdili, da je njihov načrt odlično zastavljen in jim ga ni treba spreminjati.

Od akustičnih do električnih godb

Koncertni teden bodo že v petek, 1. decembra, na dan izida tokratne številke Mladine, v ljubljanskem Kinu Šiška začeli britanski indierockerji The Horrors, v klubu Trainstation SubArt v Kranju pa boste lahko isti večer prisluhnili Prismojenim profesorjem bluesa. V torek, 5. decembra, bodo v Dvorani Stožice v prestolnici gostovali legendarni Scorpions, znani predvsem po svojih evergreen baladah Wind Of Change in Send Me An Angel, dan kasneje pa bo v Kinu Šiška v sklopu Izštekanih s številnimi gosti (Jardier, Koala Voice, Matter, Patetico itd) nastopila Siddharta.

Animateka, več lokacij, Ljubljana

Štirinajsti mednarodni festival animiranega filma Animateka se drži preverjenega formata s tekmovalnim delom, jagodnim izborom in otroškim programom Slon. V Kinodvoru, Slovenski kinoteki in Stari mestni elektrarni bo na ogled kar devet celovečercev in okoli 400 kratkih animiranih filmov, tujih in domačih. Otvoritev bo pripadla prvemu v celoti naslikanemu celovečercu Z ljubeznijo, Vincent: Van Goghova skrivnost, avtorjev Dorote Kobiele in Hugha Welchmana o slikarju Vincentu Van Goghu, domače sile pa bodo med drugim zastopali Koyaa, Martin Krpan in Celica Dušana Kastelica.

Kralj Matevžek Prvi, Oder pod zvezdami, Lutkovno gledališče Ljubljana

Gledališka predstava Kralj Matevžek Prvi je nastala po romanu poljskega pisatelja Janusza Korczaka, ki ga je za gledališki oder priredila Ana Duša. Matevžek (Voranc Boh) po smrti očeta kralja komaj enajstleten zasede prestol in želi vladati po svoje in pravično, a se mora soočiti s »strici iz ozadja«, ki želijo vladati po dobro uhojeni skorumpirani poti. Predstava je interaktivna, saj je mlado občinstvo povabljeno, da kar na odru oblikuje štiri otroška ministrstva in sodeluje pri vprašanjih razmerij moči. Uprizoritev v režiji Anje Suša namreč izhaja iz predpostavke, da so tudi otroci zmožni družbene refleksije in se politike, čeprav na svoj način, zavedajo že zelo zgodaj.

Ambasadorka glasbe

Malijsko glasbeno zvezdnico Rokio Traore smo v Ljubljani že videli na festivalu Druga godba in v Cankarjevem domu na Glasbah sveta. V okviru slednjih je ponovno nastopila tudi minuli torek v največji, Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in se predstavila s svojim projektom Dream Mande, o katerem smo pred koncertom lahko prebrali zgolj konceptualno zasnovo. Čeprav smo lahko le ugibali, s kakšno glasbo nas bo presenetila, pa je bilo že vnaprej jasno, da bo koncert, tako kot vse, česar se loti ta cenjena glasbenica, bržkone izpeljan vrhunsko. Nismo se zmotili.

Nova pošta, Slovensko mladinsko gledališče – Stara pošta, Ljubljana

Nova pošta je eden najvznemirljivejših projektov v gledališki sezoni 2017/18. Dve družbeno angažirani instituciji, Slovensko mladinsko gledališče in Zavod Maska, sta se ga lotili skupaj in 15-članski ekipi pod taktirko režiserjev Žige Divjaka, Sebastijana Horvata in Janeza Janše, treh pripadnikov političnega gledališča, odstopili prenovljene prostore Stare pošte, kjer bodo ustvarjali vse do konca gledališke sezone. Koliko dogodkov se bo zvrstilo do konca pomladi in kakšni bodo, se še ne ve, saj gre za eksperimentalni projekt. Je pa njegov namen že zdaj jasen: spodbujanje dejanskega družbenega angažmaja in sprememb.

Tihomir Pinter: Kemija podobe, Galerija Jakopič, Ljubljana

Retrospektivna razstava fotografij Tihomirja Pinterja je hkrati sploh prva pregledna predstavitev obsežnega opusa tega avtorja, ki vse od začetka šestdesetih let do danes ustvarja črno-bele fotografije v stari, analogni tehniki. Pri Pinterju je zanimivo, da je vzporedno s fotografskim poklicem opravljal tudi delo farmacevta in kemika. In tudi to mu je pomagalo pri mojstrskem izpopolnjenju klasične fotografske tehnike v svoji temnici.

33. Festival LGBT filma, Slovenska kinoteka, Ljubljana

Že 33. Festival LGBT filma bo ponudil 23 celovečernih in 13 kratkih filmov. Osrednji del programa bo potekal v Slovenski kinoteki, off program v klubskih prostorih na Metelkovi, nekateri filmi pa bodo predstavljeni še v Kopru, Mariboru, Bistrici ob Sotli, Idriji, na Ptuju in letos prvič v Trstu. Med gosti festivala bo Robin Campilo, režiser filma 120 utripov na minuto, ki smo si ga lahko ogledali že na festivalu Liffe, sicer pa si bomo lahko ogledali tudi predpremiero filma Odraščanje Siniše Gačića in Dominika Menceja, ki prikazuje lezbični par z otrokom v času referenduma o družinskem zakoniku v Sloveniji. Med zanimivejšimi filmi bo tudi dokumentarec o legendarni mehiški pevki Chaveli Vargas, ki jo občuduje Pedro Almodóvar, z njo pa je ljubimkala celo Frida Kahlo.

Vrnitev v devetdeseta

Glede na to, kolikšen odmev je imel v devetdesetih downtempo in/oziroma trip hop, se zdi precej nenavadno, da je žanr z novim tisočletjem praktično povsem zamrl. Mnogi glasbeni ustvarjalci so sicer posvojili nekatere njegove značilnosti, pa vendar njihova glasba z estetiko tega pojava, ki je vzniknil v britanskem Bristolu, od koder so izšli velikani tega žanra, Massive Attack, Portishead in Tricky, ni imela prav veliko skupnega. Ena redkih izjem je francoska zasedba Nouvelle Vague, dasiravno so njeni priljubljenosti, vsaj toliko kot ugajajoč downtempaški karakter, botrovale tudi priredbe novovalovskih hitičev. Smo pa prejšnji teden v klubu Gala hala na ljubljanski Metelkovi, kjer se je obetal nastop domače zasedbe Blu.Sine in madžarske Belau, preverili, ali se potencial še skriva tudi v tistem pristnejšem downtempu.

Od punka do šansona

Letos bo tradicionalni benefit Radia Študent, ki se bo odvil v petek, 24. novembra, tematski in posvečen 40-letnici punka pri nas. V klubih na ljubljanski Metelkovi bomo lahko med drugim prisluhnili Torulu Torulssonu, Loliti, Sharpen Your Fringe, Underpodngrabn in HakAttak. V Cankarjevem domu bo v torek, 21. novembra, nastopila Rokia Traoré, ena najuspešnejših glasbenic in šansonjerk Malija, tokrat z ženskim pevskim zborom in večžanrsko trilogijo Dream Mandé. Že v nedeljo, 19. novembra, pa bo oder ljubljanske Drame zasedel primorski glasbenik Rudi Bučar s svojim Istrabendom in nekaj gosti. Če povzamemo: en „stoječki“ večer in dva „sedečka“.

Nekje končati, nekje začeti, Ravnikar Gallery Space, Ljubljana

Na Prešernovi cesti v Ljubljani se je odprla nova galerija. Vodi jo Piera Ravnikar, ki je vse od vzpostavitve Centra urbane kulture Kino Šiška vodila njegov razstavni program in pozneje še galerijo DobraVaga, bila pa je tudi del ekipe Limited Edit111ons, ki je po dostopnih cenah naprodaj ponujala dela domačih likovnih umetnikov in s tem prispevala k oživitvi našega precej zaspanega trga umetnin. Po tej poti gre, kot kaže, tudi nova galerija, ki želi z novimi pristopi graditi svežo in umetnostno sceno prestolnice. Na prvi razstavi Nekje končati, nekje začeti se predstavlja šest umetnic – Nina Čelhar, Ivana Bajec, Nevena Aleksovski, Mina Fina, Maja Babič Košir in Helena Tahir.

33. Slovenski knjižni sejem, Cankarjev dom, Ljubljana

Cankarjev dom se konec novembra vedno prelevi v največjo stojnico s knjigami, saj se na Slovenskem knjižnem sejmu zberejo vse založbe in obiskovalcem ponudijo tako najnovejše izdaje in tudi »jagodni izbor«. Posebna pozornost bo tokrat namenjena literaturi Avstrije, Nemčije in Švice, med gosti pa posebej izpostavimo dramatika in avtorja romana Koala Lukasa Bärfußa, ilustratorja Zverjasca Axela Schäfflerja, pesnika, kantavtorja in aktivista Wolfa Biermanna ter enega najboljših založnikov umetniških knjig Gerharda Steidla.

Glasbena (meta)fizika

Kanadski Montreal že od druge polovice devetdesetih slovi kot mesto z eno najmočnejših glasbenih scen, ki jo je širše občinstvo opazilo predvsem po zaslugi kultnih postrockerjev Godspeed You! Black Emperor. Skoraj enako kot po vplivnem zvoku pa tamkajšnja glasbena skupnost, v kateri deluje kopica glasbenikov z Bližnjega vzhoda, slovi tudi po svoji družbenopolitični angažiranosti. Med njimi se je pred dobrima dvema desetletjema znašel tudi libanonski migrant Radwan Ghazi Moumneh, ki je leta 2005 zasnoval avdiovizualni projekt Jerusalem In My Heart, s katerim v samosvoj izraz spaja arabske tradicije in sodobno, alternativno (zahodnjaško) glasbo. S sodelavcem, filmarjem Charlesom-Andréem Coderrejem, sta slovensko občinstvo prvič očarala pred dvema letoma, ko sta v okviru festivala Sonica nastopila v nekdanjem zaklonišču v Argentinskem parku sredi prestolnice. Minuli torek pa sta nas s svojim impresivnim performansom pretresla še v Kinu Šiška. Fizično in metafizično.

Mark Požlep: Blueprint For Revolution, Galerija P74, Ljubljana

Mark Požlep je eden naših najvidnejših vizualnih umetnikov, ki ustvarja zelo raznolike in praviloma tudi duhovite umetniške projekte. Lani je za projekt Stranger than paradise, v okviru katerega je upokojencem prepeval šlagerje, prejel nagrado skupine OHO, najvišjo za mlade vizualne umetnike pri nas. Zdaj pa predstavlja projekt Blueprint For Revolution, v okviru katerega je s kanujem obplul newyorški Manhattan ter nam svojo izkušnjo predstavil na različnih umetniških platformah in nas tako izzval, ali vidimo stvari tako, kot jih je takrat videl sam. Med realnostjo in fiktivnim.

Hrestač, Cankarjev dom, Ljubljana

Gallusova dvorana Cankarjevega doma se bo drugič v zgodovini spremenila v ledeno, saj bo gostila Sanktpeterburški državni balet na ledu, ki že natanko 150 let združuje baletne virtuoznosti z umetnostnim drsanjem. S predstavami gostuje po vsem svetu, Slovenijo pa je prvič obiskal leta 2009, ko je v Hali Tivoli uprizoril ledeno različico Labodjega jezera. Tokrat nam bo postregel s Hrestačem, enim najbolj znanih baletov Petra Iljiča Čajkovskega, ki je že ob prvi uprizoritvi navdušil zahtevno rusko občinstvo, vajeno vrhunskega baleta.