Jesenski jazz nad mestom

Pogled v programsko knjižico jesenskega cikla Cankarjevih torkov že na prvi pogled prinaša novost. V minulih sezonah smo se klub Cankarjevega doma navadili obiskovati v rednih enotedenskih presledkih, letos pa je koncertnih datumov nekaj manj. Kar pa ne pomeni, da bomo privrženci jazza in njemu sorodnih muzik prikrajšani. Število ustvarjalcev, ki jih bomo lahko slišali do konca leta, namreč ostaja nekje v povprečju zadnjih let, res pa je, da jih bomo kar nekaj srečali v sklopu večerov z več koncerti.

Dean Blunt, Menza pri Koritu, Ljubljana

Dean Blunt je z malo ploščo Babyfather nakazal novo ustvarjalno poglavje. Gre za politično ploščo, na kateri Blunt med drugim razmišlja o tem, kako je v Veliki Britaniji biti temnopolt. Raztreščeno konkretni in ulično abstraktni album, na katerem dobijo glas razni marginalizirani glasovi, album značilnih Bluntovih enovrstičnic, edinstvenega, dubovskega pulza, na katerem sodeluje tudi trendovski »wunderkind« Arca, a kljub temu ni trendovski, bo v prenovljeni, tričlanski postavi Blunt predstavil na enem izjemno redkih koncertnih nastopov, in sicer v ljubljanski Menzi pri Koritu.

Rozagroza in Plavalava, Trubarjeva hiša literature, Ljubljana

V pogovoru z avtorji boste lahko spoznali novo slikanico Rozagroza in Plavalava, ki skuša otrokom na prijazen način – prek ilustracij akademske slikarke Urške Kozak, zgodbe izpod peresa Mladinine novinarke in avtorice otroških knjig in predstav Saše Eržen ter pesnika in avtorja otroških knjig Kobrowskega in kulturne antropologinje Maruše Ivančič – približati tematiko neenakosti med spoloma. Slikanica na inovativen način obravnava problematiko stereotipnih pogledov in predsodkov glede vlog moških in žensk v družbi. Ob dogodku bodo odprli tudi razstavo ilustracij.

MIG 21, Kibla Portal, Maribor

V mariborskem Kibla Portalu, razstavišču v stari industrijski hali, bo petdeset domačih in tujih umetnikov razstavilo umetniška dela na temo migracij. Med njimi tudi priznani ruski umetnik Oleg Kulik, ruski kolektiv AES+F, ki deluje na presečišču fotografije, videa in digitalnih tehnologij, ter letos preminuli hrvaški umetnik Mladen Stilinović. Od domačih umetnikov bomo med drugim lahko videli dela Robertine Šebjanič, Špele Petrič, Marka Jakšeta, Jakova Brdarja in Tine Dobrajc. 8. oktobra ob 18. uri pa bo potekal še ‘Mega artists Talks’ v Kibli, ki se ga bodo udeležili številni umetniki, predstavljeni na razstavi.

Trpljenje Jezusove matere

Predstavo Brezmadežna (Immaculata) je pokojni režiser Tomaž Pandur začel snovati pred dobrim letom, da bi se z njo vrnil v SNG Maribor, na kraj, kjer se je pred 30 leti začela njegova gledališka pot. S sestro Livijo sta po knjigi irskega pisatelja Colma Tóibina Marijin testament – gre za nekakšno apokrifno izpoved Jezusove matere ob izgubi sina – zasnovala 14 miselnih pokrajin v »oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, ki jih nič ne more zaceliti,« kot je v gledališkem listu zapisala Livija, ki je po bratovi nenadni smrti aprila letos končala predstavo.

Brnenje po kanadsko in slovensko

Torkov koncert montrealskega elektronskega producenta Tima Heckerja je bil po pričakovanjih zvočna masaža. Po eni strani ugajajoča, kot gladenje z gosjim perjem, po drugi strani pa groba, kot mlatenje z brezovo vejo. Tako intenzivnega zvočnega plastenja v Kinu Šiška najbrž nismo slišali že od nastopa Heckerjevih someščanov Godspeed You! Black Emperor pred štirimi leti. Kar ni naključje, kajti potem ko je Hecker na začetku tega tisočletja presedlal na elektronsko dronanje, je bilo jasno, da je del navdiha našel prav pri legendardnih montrealskih rockovskih dronerjih. V naslednjih letih se je uveljavil kot eden najvidnejših (alter) elektronskih glasbenikov, leta 2009 smo ga že videli v Ljubljani v okiru festivala Sonica, ta pa ga je povabil tudi na letošnjo izvedbo.

Film na oko, več krajev po Sloveniji

Drugi festival Film na oko bo letos potekal sočasno v kar desetih krajih po Sloveniji (Ljubljana, Sežana, Nova Gorica, Idrija, Škofja Loka, Slovenska Bistrica, Krško, Ptuj, Maribor in Velenje). Mlademu občinstvu bo ponudil zmagovalce največjih filmskih festivalov. Festival bo odprl na Berlinalu prikazan film Moja revolucija režiserja Ramzija Bena Slimana, ki prinaša zgodbo najstnika, razpetega med prvo ljubeznijo in idejami jasminove revolucije v Tuniziji.

Mesto žensk, več lokacij, Ljubljana

Tudi letošnje Mesto žensk je izredno obsežno zastavljeno. Filmski program bo z ekskluzivnimi projekcijami ponudil enkratno srečanje z delom lani preminule režiserke Chantal Akerman, v Ljubljani pa bodo gostili tudi njeno dolgoletno sodelavko Claire Atherton. Še pred britansko premiero bomo lahko videli film Terencea Daviesa Tiha strast, subtilen poklon ameriški pesnici Emily Dickinson. Na festivalu bodo svoja dela premierno uprizorile slovenske umetnice Kaja Lorenci, Maja Smrekar, Olja Grubić & Živa Petrič, ogledali pa si bomo lahko tudi dokumentarni film Ide Hiršenfelder, Saše Špacal in Ane Čigon – Tok. Uprizoritve in projekcije se bodo mrežile s številnimi pogovori, predavanji, delavnicami in srečanji.

Kabinet lutk in avtomatov, Galerija Loža, Koper

Silvan Omerzu se največ ukvarja z ustvarjanjem lutk in lutkarskih predstav za odrasle, pri čemer glavno vlogo igra likovna podoba. Pri izdelavi lutk združuje različne tehnike, v lutkovne predstave pa rad vnaša tudi avtomate, nekatere od teh lahko vidimo v izložbi Lutkovnega gledališča Ljubljana. Tega ne počne zato, da bi se znebil animatorjev, temveč da predstavi da pospešek. Njegove lutke lahko tokrat preverite v galeriji, kamor jih Omerzu tudi sicer rad postavi in pokaže njihov animacijski in dramaturški potencial.

»Jam session« velikih razsežnosti

Če na slovenskem glasbenem prizorišču obstaja skupina, ki je dodobra zaorala v korenine popularne glasbe dvajsetega stoletja, potem je to četverica Ljubljančanov, ki so si nadeli nekoliko smešno ime: Prismojeni profesorji bluesa. Brata Julijan in Miha Erič ter Zlatko Đogić in Miha Ribarič so skupino ustanovili šele pred nekaj leti, vendar so v razmeroma kratkem času (zlasti v zadnjih dveh letih) imeli priložnost igrati in predstaviti svojo mešanico bluesa in psihedeličnega rocka po vsej Sloveniji, pri čemer so nastopali v najmanjših beznicah, različnih klubih, in ja, tudi na ulicah.

Sonica, festival tranzitornih umetnosti, več lokacij, Ljubljana

Ljubljano pa bo z zvokom in svetlobo znova napolnil festival Sonica. V Kino Šiška se vrača Tim Hacker, ki bo festival odprl s temačno atmosfero, gostim dimom in popolno temo, v kateri s svetlobnimi in zvočnimi poudarki gradi monumentalne temačne prostore. Njegov nastop bo uvedel Christian Kroupa. Na avdiovizualnem večeru v Kinoteki bodo 29. septembra nastopili umetniki z eksperimentalne slovaške in srbske scene. 30. septembra pa bomo lahko slišali še bristolski basovski fenomen Vessel, ki v koncertno dvorano Rog prinaša intenziven nastop, podkrepljen z monokromatskimi vizualijami Pedra Maie. Večer, ki ga bodo sooblikovali Spatial, letošnji klubski maratonec Gašper Torkar in Felis Catus & Levanael. In to vsekakor ni vse, kar prinaša Sonica.

Cizl, Vetrinjski dvor, Maribor

Maribor obiščite tudi tisti, ki ste lačni vizualnih sporočil znanega obraza s tamkajšnjih ulic, Nenada Cizla. Gre za človeka, ki se kot ilustrator znajde vsaj tako dobro kot snovalec in oblikovalec tržnih (in manj tržnih) grafičnih komunikacij, zlahka pa bi ustvarjal še marsikaj drugega. Tokratna razstava, ki je nastala v sodelovanju z organizacijo Brumen, prinaša izbor najboljše celostne grafične podobe, ilustracije, logotipe, oglaševalska dela in dela za naročnike iz kulture ter avtorjeva najljubša dela, plakate.

Brezmadežna, Stara dvorana SNG Maribor, Maribor

V Maribor se lahko odpravite na premiero predstave Tomaža Pandurja, ki jo je po njegovi smrti dokončala Livija Pandur. Brezmadežna je nastala po romanu irskega pisatelja Colma Toibina Marijin testament. Njegova Marija živi v izgnanstvu in obnavlja spomin na dogodke, ki so privedli do brutalne smrti njenega sina. Ne spominja se ga kot odrešitelja, pač pa kot občutljivega človeka; otroka, ki je živel v času velikih sprememb in pretresov med ljudmi. Marijina legenda bo v uprizoritvi Brezmadežna prestavljena v intelektualno in emocionalno ozračje našega časa

Mefisto stopi v bife ...

Damir Avdić je oktobra lani v Kinu Šiška predstavljal album Manjina, med koncertom pa je ob spremljavi kitarskih rifov iz skladbe Lucifer začel spontano pripovedovati zgodbo. O Mefistu: »Dva tisoč šestnajsto. Svet gre h koncu. Bog se je umaknil. Ni več nikogar, ki bi režiral Fausta. Mefisto vstopi v bife.« Damir Avdić se kot avtor besedila s predstavo Mefisto po sedmih letih vrača na gledališki oder, tokrat v Mini teater. Leta 2009 je v sodelovanju z režiserjem Maretom Bulcem v Gleju ustvaril pretresljivo predstavo Most na krvi, ki je nastala po njegovem istoimenskem romanu in v kateri se je ukvarjal predvsem z življenjem v Bosni. Koliko je nanj vplival zaplet z ljubljansko upravno enoto, kjer so ga zaradi po njihovem mnenju premajhnih dohodkov želeli izgnati iz države, pa bomo videli. Kot pravi, je Mefisto predvsem zgodba o nas. »Čeprav ta Mefisto nima nikakršne zveze z izvirnikom, se je zamisel utrnila, ko sem se v pesmi oziroma zgodbi poigral s Faustom tako, da sem ga poimenoval Faustofeles in mu pripisal Mefistove značilnosti, ki so ga nato tako zelo prevzele, da ga nisem več potreboval. Nazadnje sem to po mojem banalno zgodbo o prodaji duše hudiču banaliziral na rock’n’roll način, ’I sold my soul to the devil ...’, in potegnil hudiča v naš vsakdanjik, v katerem je začel izgubljati vse svoje vražje.«

Pošastno maščevanje

Ključ za razumevanje Senekovega Tiesta v režiji Ivice Buljana v spremnem besedilu ponudi dramaturginja predstave dr. Svetlana Slapšak. Izvrstna poznavalka antične dramatike zapiše, da je bil filozof Seneka »brez dvoma predhodnik psihoanalize« in »mojster podrobnega opisovanja pošastnih posameznikov, in to predvsem njihovih dejanj in njihove neprizanesljive samoanalize«. Drugi ključ za razumevanje Senekove tragedije je njena umeščenost v dobo in okolje, v katerih je traged živel. Prepojena je z norostjo tedanjega cesarja Nerona. Ta veje iz replik protagonistov tragedije, bratov Tiesta in Atreja, ki se bojujeta za mikenski prestol.

Vsi odtenki klasičnega minimalizma

Da obisk koncerta pogosto ni v skladu z ugledom nastopajočih, smo se že navadili. To zagotovo velja tudi za torkovo gostovanje legendarnega ameriškega skladatelja, multiinštrumentalista Terryja Rileyja, in njegovega sina, kitarista Gyana Rileyja. Če bi se koncerta udeležil le po en fen vsakega glasbenika, na katerega je vplivala glasba starejšega Rileyja, bi Kino Šiška pokal po šivih. A razmeroma skromen obisk je imel tudi prednost – družinsko razpoloženje na odru je ob približno dvestoglavem občinstvu, ki je dobro vedelo, zakaj je tam, dobilo še intimnejši predznak.

Nagib na oder, več lokacij, Maribor

Tretji festival Nagib na oder bo odprl projekt Obetavno!. Na Malem odru Narodnega doma bodo plesalec Loup Abramovici, glasbenik Tomaž Grom ter režiser in intermedijski umetnik Janez Janša izvedli performativno situacijo, ki jo boste lahko pomagali oceniti naslednji dan prek radijskih valov. In sicer ob Kaji Kraner, Katji Kosi ter Alji Lobnik v okviru kritiško-teoretskega dogodka Glas podzemlja. V okviru festivala si lahko ogledate še predstavo Generacije. Nastopajoči v predstavi so se znašli na pomembni življenjski prelomnici, saj počasi vstopajo v odraslo življenje. Druženje v okviru festivala zaokrožuje okrogla miza na temo avtorskega dela.

Status Zero, Kino Šiška, Ljubljana

V Kinu Šiška bo enodnevni dogodek poskušal osvetliti težave in potenciale mladih. Premierno bodo prikazali dokumentarni film Status Zero v režiji nekdanjega Mladininega odgovornega urednika Janija Severja, ki prikazuje problematiko najmlajših brezposelnih v Sloveniji. Ljudi z roba, ki jim ni uspelo končati šole in se zdijo tako rekoč obsojeni na dosmrtno brezposelnost. Premiero bodo pospremili s spremljevalnim programom, ki so ga organizirali skupaj z zavodom Bob. Tam bosta živa knjižnica z akustično spremljavo, recital s projekcijsko razstavo slik, premieri dokumentarca pa bo sledil še pogovor z ustvarjalci filma.

Laibach kunst – Kontinuiteta čiste forme, Galerija Gallery, Ljubljana

V začetku 80. let so imeli Laibach v Zagrebu nekaj ključnih nastopov, ki so zaznamovali njihovo poznejšo usodo in povzročili prepoved delovanja. Ta se je zgodila leta 1983 in je trajala do 1987. Prodajna razstava Kontinuiteta čiste forme se vsebinsko osredotoča na razstavo Ausstellung Laibach Kunst – Regime Trans-Avant-Garde v zagrebški Galeriji PM (Prošireni mediji), ki je bila po treh dneh zaprta zaradi inkriminiranega dela Natura Morta, ter ilegalen koncert Kontinuiteta čiste forme, ki so ga v času prepovedi izvedli v tamkajšnjem klubu Kulušić. Razstavljena dela bodo skušala rekonstruirati te napete dogodke.

Fitnes svetišče

Mojstra stenskih nalepk in dekoracije, poigravanja z estetiko kiča in korporativno, komercialno estetiko sta si za nov projekt z naslovom Acta Non Verba nadela bolj korporativno, skoraj odvetniško formo imena. David Kladnik in Jaka Neon, znana tudi kot Kitsch Nitsch, tokrat v mariborskem UGM Studiu razstavljata pod imenom Kladnik in Neon, njuna razstava pa se s svojo estetiko nouveau riche tematsko vklaplja tudi v širše okolje galerije na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. V neposredni bližini je namreč stavba borznoposredniške hiše Ilirika, ki na svoji fasadi uporablja enak kamen kot dvojec Kladnik-Neon.

Z lutkami o Auschwitzu

Taboriščnika ob nacistični koračnici žagata drva. Oko kamere se nato premakne k skupini taboriščnikov, ki nosijo ogromen kamniti blok, del taboriščne stavbe v nastajanju. Delo nadzoruje nacistični oficir z mrkim izrazom na obrazu. Glasba utihne v nemo bučanje in v naslednjem prizoru vidimo pomanjšano celotno različico taborišča Auschwitz. Pri vhodu zagledamo zlovešči napis: »Arbeit macht frei« (Delo osvobaja).

Cat Power

Ameriške pevke, pisateljice pesmi in multiinštrumentalistke Chan Marshall, bolj znane kot Cat Power, ni enostavno popredalčkati. Ker stvari rada počne po svoje, je bila vedno avtsajderka. Zdi se, kot da se je njen nomadski življenjski slog vtihotapil tudi v njeno glasbeno ustvarjanje. V prvi polovici devetdesetih let je bila ena od najvidnejših mladih glasnic indie roka – postala je ikona (ameriške) singer/songwriterske scene, v začetku devetdesetih se je z eno nogo znašla celo v mainstreamu, zaradi (zvezdniških) romantičnih razmerij in težav v zasebnem življenju pa je pri miru niso pustili niti rumeni mediji. Toda večina privržencev jo pozna predvsem kot pevko s toplim, emotivnim glasom s soulovsko globino, zaradi katerega so jo mnogi imenovali za eno od naslednic Nine Simone in Edith Piaf.

Klasika, pop in spektakel

»Laibach in simfoniki, nič novega,« si je ob napovedi koncerta na letošnjem festivalu Ljubljana verjetno mislil marsikdo. Res, kolektiv se je v zadnjih letih, vsaj z eno nogo, večkrat znašel v kontekstih klasične glasbe. Naj si bosta to interpretaciji Wagnerja in Bacha ali pa soundtrack za film Jekleno nebo. S simfoniki je nastopil tudi letos februarja v Bruslju, del tega programa pa je prejšnji petek predstavil v povsem napolnjenih ljubljanskih Križankah. Previdnost pred prevelikimi pričakovanji kljub temu ni bila odveč. Vse prepogosto se namreč zgodi, da druženjem pop glasbenikov s simfoniki botrujejo predvsem marketinški razlogi, glasba pa največkrat ostane ujeta v izpete klišeje. No, Laibach je spet dokazal, da se stvari rad loteva drugače.

»Povem, ko imam kaj povedati«

Za predstavitev Krajnčevih fotografskih serij Praznine in Politika morda ni primernejšega razstavnega prostora, kot je galerija Razširjeni mediji v uglednem zagrebškem Meštrovićevem paviljonu. Seriji bosta v ovalni galeriji v drugem nadstropju paviljona dobili novo sporočilno vrednost. Praznine, v njih je avtor v fotografski objektiv ujel skoraj 70 praznih oglasnih panojev kot metafor za prazni tek kapitalizma, bodo razstavljene nasproti Politike, niza fotografij predsednika RS Boruta Pahorja pri opravljanju različnih poklicev v času predsedniške kampanje. Takšna postavitev narekuje premislek o tem, kako se potrošniška praznina, ki jo je zajel na fotografijah praznih oglasnih panojev, srečuje s praznino političnih psevdodogodkov.

23-letnica AKC Metelkova mesto, vsi klubi na Metelkovi, Ljubljana

Velikega vsemetelkovskega slavja se v petek lahko udeležite za enotno vstopnino deset evrov. V Gala hali bodo od 20. ure igrali varovanci založbe Kapa, ujamete lahko The Canyon Observer, Čao Portorož, pripravljajo pa tudi bend presenečenja, novo ime pri založbi. V Menzi pri koritu se obeta rock fest, nastopil bo tudi Zoran Čalić Band ( Ex-Majke), v Gromki bodo še okrepili rokovski vajb, tam lahko med drugim ujamete stoner rokerje Reverand Haze. V Nočni izložbi Pešak pa v oknih občudujete dela Tine Drčar. Od 16. ure se v Jalla Jalli lahko udeležite turnirja v old school videoigrah. Slavje se bo nadaljevalo tudi v soboto, ko bodo vsi dogodki brezplačni.

Deveti festival slovenskega filma, Avditorij, Portorož

Zadnji dnevi poletja so znova rezervirani za slovenski film. Med 13. in 18. septembrom bo v portoroškem Avditoriju prikazanih kar 98 filmov sodobne slovenske produkcije in koprodukcije. Na platnih se bodo zvrstili kratki, študijski, igrani, dokumentarni, animirani, eksperimentalni in celovečerni filmi. Poleg filmskega pa festival bogatita še spremljevalni in strokovni program. Od celovečercev se bo za vesno potegoval film Nočno življenje Damjana Kozoleta, Mama Vlada Škafarja, Pojdi z mano Igorja Šterka, Pod gladino Klemna Dvornika, Komedija solz Marka Sosiča, Nika Slobodana Maksimovića, in Houston, imamo problem! Žige Virca.

Srečno, arheologi, Umetnostna galerija Maribor, Maribor

Pred desetimi leti se je v Mariboru zbrala skupina mladih francoskih umetnikov. Paul Destieu, Monsieur Moo, Luce Moreau in Olivier Tura so imeli proste roke in v mesecu dni od njihovega prvega obiska so ustanovili umetniški kolektiv Otto-Prod, vsi pa so tudi ostali v Mariboru. Ob rednem razstavnem, uprizoritvenem in koncertnem programu se je skupina razvila v evropski kolektiv, posvečen umetniški produkciji v okviru vsakoletnega umetniškega programa z naslovom ‘Working Holidays’. Ob okroglem jubileju pripravljajo skupinsko razstavo, ki obsega izbor tridesetih umetniških del, ustvarjenih v preteklem desetletju v Sloveniji in tudi drugod.

Padec, Tovarna Rog in okolica, Ljubljana

No, pa smo dobili prvi festival eksperimentalnega cirkusa, imenovan Padec. Zgodil se bo v Rogu, ker bo čez dan vse do noči potekal v Cirkusarni, pa tudi na dvorišču Tovarne Rog in mestni okolici. Videli bomo lahko različne predstave, v sklopu festivala pa bodo ustvarili tudi dve skupni produkciji. Prvi večer bo namenjen kabareju. Drugi večer pa bo zaznamovan s posebno obliko predstave, naslovljeno odpadniški oder. Odprta forma dogodka bo dovoljevala, da se s točkami lahko preizkusi kdorkoli. Med festivalom bo Cirkusarna čez dan odprta tudi za skupne vaje, na voljo pa bo tudi tistim, ki bi se radi spoznali s cirkuškimi veščinami ali jih zgolj izpopolnili.

Obrazi, DobraVaga, Ljubljana

Nov galerijski in kreativni prostor DobraVaga, ki je v poletnih mesecih naletel na izjemen odziv med obiskovalci, tokrat ponuja na ogled razstavo prve rezidentke njihovega odprtega ateljeja. Umetnica Helena Tahir bo po trimesečnem obdobju ustvarjanja svoje delo predstavila kar na dveh razstavah ter s tem tudi odprla novo sezono vizualnega programa galerije. V Ljubljanski ulični galeriji Tam-Tam mimoidoče že nagovarja s triptihom iz najnovejše serije grafik z naslovom Obrazi. Z razširjenim izborom črno-belih grafik, portretov z različnimi čustvi in izrazi obraza, pa se nam bo 7. septembra predstavila tudi v DobriVagi.

Odporniški grafit med drugo svetovno vojno, Stolp Škrlovec, Kranj

Med drugo svetovno vojno se je pri nas pojavilo na tisoče odporniških grafitov, ki jih štejemo za prve slovenske sodobne grafite. Na razstavi, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in se prvič sistematično in kronološko loteva prikazovanja političnega grafita, se prek fotografij lahko seznanimo z nekaterimi med njimi. Najpogostejši so bili napisi OF nad stiliziranim Triglavom, ki so predstavljali simbol Osvobodilne fronte kot voditeljice organiziranega odpora, pa simboli skrivne morilske organizacije Črna roka – odtis črne dlani na steni žrtvinega prebivališča, kjer je bil načrtovan ali že izveden umor, ter črka »V« kot znak za zmago.