Celoletni natikači

Čevlji, ki bi bili ravno prav hladni in ravno prav topli, da bi jih lahko udobno nosili poleti in pozimi, ne obstajajo. Popravek; do nedavnega niso obstajali. Sodelovanje med losangeleško znamko oblačil Market in legendarnim brazilskim podjetjem Havaianas, ki že šest desetletij izdeluje barvite plastične natikače, znane pod domačim imenom japonke, je rodilo obuvalsko dvoživko, ki naj bi se enako dobro obnesla na plaži in na smučišču. Omenjeni natikači s pridom posnemajo koncept dolgih hlač, ki jih lahko z zadrgo po potrebi kadarkoli skrajšamo v kratke. Pri obuvalu z dolgim imenom Havaianas x Market zip top slides gre za kombinacijo rumeno-črne japonke, ki jo nadgradimo v čevelj tako, da z zadrgo nanjo pritrdimo vrhnji, črni sloj, ki je prešit, topel in vodotesen ter pokrije celoten zgornji del stopala. Obutev, v kateri smo pripravljeni na skoraj vse, je izjemno ekonomična za popotnike, praktična za vse, ki jih celo poleti rado zebe v noge, nedvomno pa bo kot nalašč tudi za ekstremne podnebne spremembe, ki jim bomo v prihodnjih letih izpostavljeni.

Palačinkobot

Kdaj so že obljubljali, da nas bodo roboti razbremenili vsakodnevne kuharije, pa še kar čakamo! Obstaja sicer robotska kuhinja Moley z dvema robotskima rokama, ki znata samostojno pripraviti obrok, a je navadnim smrtnikom cenovno nedostopna. Obstaja tudi pripomoček, ki se mu reče kuhinjski robot in je v bistvu le malo bolj sofisticiran mešalnik, sekljalnik ter stepalnik v eni napravi z različnimi nastavki. Sarme moramo še naprej zvijati lastnoročno, sami kuhati in odcejati testenine, razbijati jajca ter – kar je verjetno najhujše – sami za sabo počistiti štedilnik. Verjetno bodo prvi dostopni roboti v kuhinji pravzaprav tiskalniki hrane, podobno kot Pancakebot 2.0, ki nam natisne oziroma speče palačinke, seveda potem, ko smo mu pripravili testo in ga dali v posebno steklenico. Kombinacija 3D-tiskalnika in električne žar plošče omogoča palačinke najrazličnejših oblik, te pa lahko pretočimo s spleta ali v posebnem programu narišemo sami. Sicer čisto zabavni Palačinkobot 2.0 ima v prihodnosti precej priložnosti za izboljšave, saj je treba na primer zdaj palačinke, ko ocenimo, da so dovolj zapečene, še vedno obrniti ročno.

Večerja v balonu

Culiair skydining je edina restavracija v balonu na vroč zrak na svetu, v kateri priznana nizozemska kuharska mojstrica Angélique Schmeinck – gledalci jo poznajo tudi po oddaji na kanalu 24kitchen – svoje specialitete pripravlja v višavah, med poletom. Zamisel, da toplozračni balon deluje kot ogromna konvekcijska pečica ter da je jedi mogoče počasi cmariti s pomočjo toplote, ki balon drži v zraku, se je porodila prav njej. »Kulinarični užitek med Zemljo in nebesi« olajša denarnico za nekaj več kot štiristo evrov, traja približno poldrugo uro, dva kilometra in pol visoko, na Nizozemskem. Sezona se začne maja in traja do konca septembra, v tem tednu pa so začeli sprejemati rezervacije za prihodnje leto, ko bodo obeleževali dvajsetletnico delovanja; če slučajno potrebujete idejo za darilo zase ali za koga, ki že ima vse. Večerjali boste z neznanci, razen v primeru, da boste celotno balonsko restavracijo najeli samo zase oziroma za skupino od šest do deset ljudi. Vsak polet se seveda konča s šampanjcem, kdor želi po dobrem obedu prižgati cigareto, pa mora počakati na pristanek in izkrcanje.

Obešalnik za malčka

Nenska javna stranišča pogosto ne premorejo niti kljukice, kamor bi obesili plašč ali torbico, kaj šele sedežek, na katerega bi lahko za nekaj trenutkov odložili in s pasovi pripeli majhnega otroka. Za mame tako obisk javnega stranišča z dojenčkom ali malčkom postane prava mora, če s sabo nimajo vozička. Kakopak obstaja rešitev tudi za to. Baby keeper, varuh dojenčka, je obešalnik, v katerega lahko vtaknemo dete, ki ni mlajše od šestih mesecev in ne starejše od leta in pol – prvi pogoj, da lahko sploh visi v obešalniku, je, da glavo že zmore samostojno držati pokonci. Obešalo bo sicer prišlo prav tudi med pomerjanjem oblek v kabini, med preoblačenjem v slačilnicah ali celo za omejevanje mobilnosti otroka med prevažanjem v nakupovalnem vozičku. Obešalnik je videti podobno kot priljubljeni kengurujček, ki služi prenašanju otrok, namenjen pa je le statični uporabi. Nosilna pasova imata na koncu kovinski kljuki, s katerima zadevo z malčkom vred obesimo na vrata ali predelno steno. Medtem ko roditeljica opravlja potrebo, je njen varno obešeni otrok lahko držalo za toaletni papir.

Vinska jelka

Z alkoholom, ki je tudi družbeni lubrikant, praznujemo polnost življenja ali polnimo praznino, pred nami pa je ravno čas, ko je najtežje biti abstinent. Najprej je tu martinovo, praznik alkohola, potem pa še veseli december, ko je družabnost na vrhuncu in se povsod na veliko nazdravlja. Ekstremni ljubitelji žlahtne kapljice bodo nedvomno znali ceniti posebno praznično jelko, na kateri se namesto iglic sušijo vinske steklenice. Prihaja iz ZDA, izdelana je iz jekla, prebarvanega na zeleno, in služi kot stojalo za šestdeset steklenic. Te so lahko polne ali prazne, litrske ali buteljke, vinska krošnja pa se da okrasiti tudi z lučkami, da je videti še bolj praznična. Superjelka ni poceni, saj je treba zanjo odšteti štiristo ameriških dolarjev, nato pa jo seveda napolniti z buteljkami vina ali šampanjca. Steklenice lahko na primer tudi zavijete v darilni papir ter goste povabite, da si z drevesa obilja sami postrežejo z darilom in izberejo buteljko presenečenja. Vinska jelka je – v nasprotju s svojo novoletno iglasto sorodnico – uporabna vse leto, saj jo je v preostalih letnih časih mogoče postaviti na vrtno zabavo.

Božični vlakec

Počasi se začenja odštevanje dni do božiča, in medtem ko ste v nizkem štartu za redno letno žrtvovanje mladih iglavcev – če se seveda niste odločili za plastično repliko –, morda razmišljate, kakšna naj bo okrasitev. Če ste naveličani vedno istih ornamentov, si lahko omislite le enega, a tega megalomanskega, ki se tudi premika. S prstom kažemo na električni vlakec ameriške firme Mr. Christmas, ki že od leta 1933 skrbi za mehanske in glasne božične okraske. Tračnice, sklenjene v krog, je treba pripeti na deblo nekje sredi drevesca, da vlakec na njih nato kroži okoli krošnje. Za to potrebujete novoletno jelko s premerom, ki ni večji od enega metra, sicer pa lahko tračnice z vlakcem položite okoli drevesa pod vznožjem. Celotna instalacija skupaj tehta približno kilogram, premikajoči se del okraska v božični rdeče-belo-zeleni kombinaciji pa sestavljajo lokomotiva, tovorni vagon, poln premoga, ter potniški vagon. Vlakec deluje na baterije, z značilnim zvokom ali brez njega. Ko ga poženemo, nekajkrat obkroži smreko, preden se ustavi, lahko kroži tudi neprenehoma. Na primerni višini bo varen pred hišnimi ljubljenčki in otroki, ki bi ga znali zamenjati za igračo.

Pametna postelja

Človek bi mislil, da bodo pametno posteljo ustvarili zato, da nam bo pomagala do hitrejšega in boljšega spanca, a zdi se, da je v resnici ravno obratno in se posteljna pametnjakovička trudi, da bi ostali čim dlje pokonci, pa čeprav leže. Gre za novodobni kokonček, v katerem so optimalne razmere za horizontalno druženje s tehnologijo, pri čemer lahko v njem tudi spimo. Ogrodje postelje Hi bed, ki so si jo zamislili oblikovalci italijanskega studia Hi Interiors, po obliki spominja na kraljevske postelje z baldahinom, končni videz pa prilagodijo vsakemu kupcu. Naklon vzglavja in vznožja lahko spreminjamo po potrebi, osvetlitev je vgrajena in nastavljiva, lahko izberemo tudi bralno luč ali ambientalno svetlobo izpod postelje, zatemnitev in zasebnost ustvarimo s pomočjo avtomatiziranih senčil ob strani. V ogrodju postelje so poleg brezžičnega dostopa do spleta vgrajeni še zvočniki, s platnom ob vznožju ter projektorjem nad vzglavjem se lahko gremo domači kino, postelja pa podpira tudi igralne konzole, sodeluje s pametno uro, nas zjutraj zbudi z alarmom ter nam prek aplikacije pove, koliko in kako smo spali ter celo koliko tehtamo.

Hudi za sto let

V dobi objestne potrošnje izdelkov hitre mode, s katero uničujemo planet, je naravnost revolucionarno izdelati oblačilo, ki bo preživelo svojega lastnika, ker bo zdržalo vsaj sto let. Brata dvojčka Nick in Steve Tidball, ki sta v svojem štabu v Londonu zasnovala znamko oblačil Vollebak, sta naredila prav to. S pomočjo znanosti in tehnologije sta ustvarila jopo s kapuco, hudi, imenovan 100 year hoodie. Seveda nihče ne ve, kako bo videti stoletje, ki je pred nami, zato so pri njegovi izdelavi uporabili nič manj kot kevlar, enega najbolj trpežnih materialov. Navznoter je jopa zaradi plasti flisa topla in mehka, navzven varuje pred vsemi elementi, ki nas obkrožajo na tem planetu; voda, veter ali ogenj nam v njej ne pridejo do živega, saj vmesna membrana odbija vodo, zunanjost je negorljiva, triplastna tkanina pa pri vsem skupaj še diha. Ni čudno, da za izdelavo enega stoletnega hudija potrebujejo več kot pol leta. Kolekcijo dopolnjujejo hlače za sto let in neuničljiva jakna, med drugim pa so izdelali tudi jakno, ki se polni s kakršnokoli svetlobo, sveti v temi in varuje pred mrazom do minus štirideset stopinj.

Aéroplume

Letenje je za človeka od nekdaj simboliziralo svobodo. Vsem, ki si želijo, da bi se dvajset minut počutili kot ptica, to omogoča poseben zrakoplov za eno osebo, v katerem se premikamo s pomočjo kril. Mini cepelin, ki si ga je izmislil francoski oblikovalec Jean-Pierre David, se imenuje aéroplume, kar združuje besedi za zrak in perje v francoščini. Izkušnja letenja s tem zrakoplovom ne zahteva posebnega znanja ali posebnih oblačil, le uležemo se v nekakšen pol-kokon, pripet na balon, ki je napolnjen s helijem. Podvig je primeren za vse, ki so stari najmanj sedem let oziroma tehtajo od štirideset do približno osemdeset kilogramov. Ko se zrakoplov dvigne, uporabimo krila, ki so kot plavuti pripeta na spodnji del balona in delujejo kot podaljšek rok, ter se s kriljenjem z rokami počasi premikamo naprej. Inštruktor letenja seveda zadevo ves čas budno spremlja s tal ter skrbi, da je plovba varna. Polete izvajajo le v zaprtih prostorih, svoj domicil imajo v velikem hangarju v Normandiji, s cepelinčki – za zdaj obstajajo štirje – pa je mogoče po zraku pluti tudi v eni od slikovitih kraških jam na jugu Francije.

Pralni papir

Verjetno se je že kdaj zgodilo, da vam je uporabljen papirnat robček, pozabljen v žepu oblačila, s trdovratnimi belimi kosmi onesnažil vso žehto in vam tako zagrenil življenje. Tudi če vam je med člani gospodinjstva uspelo najti pozabljivega krivca, je to bolj malo pripomoglo k pomiritvi, saj je odstranjevanje celuloznih snežink mučno opravilo. Tega je zdaj konec. Tempo, prva nemška znamka papirnatih robčkov, ki sta jo že leta 1929 v Berlinu registrirala brata Oskar in Emil Rosenfelder, je iznašel način, da so njegovi robci postali trpežnejši in zato kljub pranju v pralnem stroju ostanejo celi. Robčki so sicer štirislojni in se na prvi pogled prav nič ne razlikujejo od klasičnih, tudi pretrgamo jih z enako lahkoto. Očitno se njihova supermoč pokaže šele ob stiku z vodo. V multinacionalki, ki izdeluje dotične papirnate robčke, pravijo, da je po novem pralnotesna njihova celotna linija. Nemara pa se lahko iz robčkov za enkratno uporabo – po zaslugi te nove lastnosti – prelevijo celo v takšne, ki jih lahko peremo in sušimo, da postanejo znova uporabni, podobno kot robčki iz blaga.

Okosmateno stranišče

Pametni telefon je postal človekov najboljši prijatelj, zato ni čudno, da ga večina jemlje s seboj celo na stranišče, kjer si z njegovo pomočjo krajša dolgčas med opravljanjem velike potrebe. Posedanje na školjki se zna s telefonom v roki zavleči dlje, kot bi bilo potrebno, in ker je straniščna deska kot sedalo precej neudobna, si lahko zanjo omislite mehko, toplo, kosmato preobleko iz umetnega krzna, ki jo nadanete s pomočjo zadrge; spodnja stran je iz umetnega usnja, tako da je vse skupaj videti šik, tudi kadar preoblečena deska stoji pokonci. Dodatek, ki je videti kot uho plišastega medvedka, je ročaj, namenjen prijemanju, ko želite desko dvigniti. Kadar se odzovete klicu narave s telefonom v roki, vam pri tej plišasti straniščni preobleki sploh ni treba razmišljati, kam boste kasneje – ko boste morali uporabiti toaletni papir in boste nemara potrebovali obe roki – odložili družabnika, saj je prav zanj dodan kosmat žepek, posebej pritrjen z zadrgo. Okosmateno prevleko si lahko nabavite v nekaj različnih barvah, za ovalno ali pravokotno obliko deske. Seveda jo je mogoče in kar nujno prati v pralnem stroju.

Ovratnik za ponev

Yair Reiner je tipični predstavnik vrste homo komfortus, ki teži k ugodju in udobju; rad kuha, nerad pa čisti za sabo. Ko si je nekoč v svoji kuhinji v Brooklynu pripravljal račje prsi, ki so posebej vehementno brizgale mast naokoli, se je domislil iznajdbe, ki bi to preprečila. Prvi primerek je izdelal zase, iz silikona, nato pa Frywall, zid za cvrtje, kot je poimenoval stvaritev, ponudil še ostalemu občestvu. Silikonski stožec je nekakšen podaljšek ponve ali lonca in prestreza kapljice maščobe ter jim preprečuje, da bi pristale na štedilniku. Saj obstajajo posebne mrežaste pokrovke, ki počnejo natanko to, porečeš, draga bralka. Že že, a pokrovka – kot pove ime – hrano, ki se kuha, prekrije, ovratnik za ponev pa ponuja prost dostop do jedi in omogoča mešanje ter obračanje, pa tudi nemoteno izparevanje vode. Na voljo je v treh velikostih in več barvah. Pred kuhanjem ga je treba le postaviti v ponev, ki ji hkrati poveča prostornino, da lahko v njej pripravimo več hrane. To pa še ni vse. Podaljšek za prestrezanje maščobe lahko čistimo kar v pomivalcu, čistega pa zvijemo, da spravljen zavzame kar najmanj prostora.

Superjahte prihodnosti

Avstrija morda res ni pomorska velesila, ima pa podjetje, ki je dovolj predrzno, da je za superbogataše zasnovalo hibridne superjahte, ki se spremenijo v podmornice. Gre za podjetje Migaloo iz Gradca, ki ponuja posebna luksuzna plovila za premožneže. Na podmornicah Migaloo notranjost popolnoma prilagodijo željam naročnikov, poleg standardne jahtaške luksuzne opreme, kot so bari in bazeni, ter ekskluzivnih igračk, kot so mini podmornice za šest ljudi, pa svojim lastnikom ponujajo nekaj, česar jim ostale, še tako drage jahte, ne morejo. To je ultimativna zasebnost, saj na globini tristo metrov množice radovednežev ne morejo prodajati zijal, kot počnejo sicer, kadar jim na dopustu pot prekriža prestižno plovilo. Varno potopljena pod morsko gladino in skrita pred pogledi lahko jahta podmornica pluje kar štiri tedne. V dolžino merijo od 72 do 283 metrov, najdražji model naj bi stal več kot dve milijardi dolarjev, najcenejši pol manj. Osrednji, Megaloo M5, bo na površju lahko dosegel hitrost dvajsetih vozlov, pod vodo pa se upočasnil na dvanajst. Bojda bodo izdelali le enega.

Kroktisi

Na svetu sta dve vrsti ljudi: takšni, ki krokse prezirajo, in takšni, ki so podlegli praktičnosti tega obuvala iz umetne smole. Podjetje iz ZDA, ki dotične natikače izdeluje že dvajset let, je do danes po vsem svetu prodalo nič manj kot 720 milijonov parov originalnih kroksov. Nosijo jih zvezdniki, sprehajajo se po modnih pistah, pandemija jim je šla le na roko ali bolje rečeno na nogo. Za njihovo priljubljenost skrbijo tudi modni dodatki, s katerimi uporabniki lahko zapolnijo luknjičasti zgornji del obuvala in ga tako personalizirajo. Letos pa je v svetu kroksonoscev zavela bizarna modna muha plastičnih mod. Ta se nataknejo na pašček, ki objema peto, in se imenujejo Crocticles; izpeljanka se je rodila iz kopulacije kroksov in testisov, angl. testicles, ime pa lahko ponašimo kot kroktisi. Zakaj bi nekdo hotel, da ga po petah tolčejo plastična jajca, je uganka, a prodaja cveti. Ne izdeluje jih izvorno podjetje, temveč različni zanesenjaki s pomočjo 3D-tiskalnikov, ponujajo pa jih v spletnih trgovinah. Na voljo so v nekaj manj kot dvajsetih barvnih različicah, med katerimi sta tudi srebrna in zlata, ki pa sta trenutno razprodani.

Pulover iz ostrige

Preden se človeštvo popolnoma utopi v plastičnih odpadkih, si bodo podjetja izmislila še prenekateri način za predelavo smeti v nove izdelke in s tem za pranje vesti kapitalistov ter potrošnikov. Reciklirani poliester so na primer v podjetju Royal Robbins poimenovali morska volna, saj vlakna izdelujejo iz plastenk in lupin ostrig. V vsakem puloverju iz kolekcije Westland se v povprečju skriva ena ostriga in deset predelanih plastenk, oboje skupaj pa sestavlja 40 odstotkov oblačila, preostanek je volna, ki jo dajejo ovce pasme merino. Zdrobljene lupine školjk nabavijo pri farmah ostrig na Tajvanu, kjer na leto pridelajo kar 160 tisoč ton lupin; po novem jih bo za 7000 ton manj, ker jih bo toliko končalo v puloverjih. Obe surovini v novem življenju skrbita za funkcionalnost puloverjev: plastenke za to, da se oblačilo ne mečka, se hitro suši in ga je lažje negovati, lupine ostrig pa zagotavljajo mehkobo, dobro izolacijo, odpravljajo statično elektriko in preprečujejo, da bi se razvil neprijeten vonj. Na podoben način izdelujejo tudi pletivo, v katerem poliester iz odsluženih plastenk združijo z reciklirano kavno usedlino.

Čepica za banane

Banane zasedajo četrto mesto na svetovni lestvici kulturno najpomembnejših rastlin, takoj za pšenico, rižem in koruzo, in so v človekovi prehrani najpogosteje zastopano sadje. V tropskih krajih oberejo popolnoma nezrele, da jih lahko z ladjami prevažajo po svetu, nato pa jih pred prodajo v posebnih komorah dozorijo s pomočjo plina etilena. In prav ta plin, ki ga sicer oddajajo tudi same banane, je glavni krivec, da sadeži, ki jih doma predolgo zanemarjamo, postanejo prezreli in porjavijo. Sean Adler si je zato izmislil Nana Hats, pletene čepice za banane, ki jih nataknemo na peclje. Čepice niso le modna muha, vsrkavajo namreč etilen, ki ga oddajajo zrele banane in ki pospešuje tudi zorenje sadja okoli njih. Pod vsako pleteno se skriva še ena, silikonska kapica, ki ima na vrhu magnet; slikovite pletenine same po sebi res niso tako čudodelne, da bi zaradi njih banane ostale dalj časa sveže. Silikonska pokrivala izdelujejo v dveh različicah, standardni za eno do tri banane ter veliki za šop z več kot štirimi bananami. Sicer naj bi enako dobro delovalo tudi to, da peclje ovijemo v plastično ali aluminijasto folijo.

Superge s pivom

Za klenega pivoljubca verjetno ni hujšega od tega, da je žejen in ima pri sebi pivo, a je to ujeto v podplatu čevlja in ga ni mogoče popiti. Superge Heinekicks, v katerih prosojnem podplatu se pretaka ležak, so tako namenjene predvsem pozerjem. Nastale so, kakopak, z namenom promocije, z njimi pa so pri tvrdki Heineken želeli novo, posebno izdajo piva približati generaciji Z (to je generacija, rojena za milenijci). Za podvig so moči združili z oblikovalcem Dominicom Ciambronejem, ki ustvarja pod vzdevkom The Shoe Surgeon, kirurg za čevlje. Pivo, ki ga promovirajo in s katerim je napolnjeno dno obutve, je blažjega okusa ter vsebuje manj alkohola od njihovega običajnega ležaka, štiri odstotke namesto petih. Z njim nameravajo napolniti le 32 parov šolnov, namenjenih izbrancem na azijskih trgih; najprej bodo do svojih pivskih korakov prišli redki privilegiranci v Singapurju, nato še v Vietnamu, Koreji, Indiji, na Kitajskem in Tajvanu. Za dodaten vtis bodo imele superge na jeziku snemljiv odpirač za steklenice, čeprav je pivo na voljo tudi v pločevinkah. To, da je barva tekočine v podplatu popolnoma enaka barvi urina, pa očitno nikogar ne moti.

Motorizirani tiranozaver

Pred tremi leti smo na tem mestu predstavili napihljivo blazino z dodanim motorčkom za premikanje po vodi, letos pa je evolucija bazenskih pripomočkov dosegla nov mejnik, saj so z motorčkom opremili plavalne obroče za neotroke. Starejši od dvanajst let lahko zdaj po vodi krmilijo napihnjenega motoriziranega samoroga, flaminga ali tiranozavra. Večji ko so otroci, dražje plastične igrače jim je očitno mogoče prodati. Tako kot blazine z motorjem tudi to zbirko nadgrajenih plavalnih obročev – vsakega za nekaj manj kot dvesto evrov – ponuja firma PoolCandy. Ker so obročem nadeli dno, gre v bistvu za mini čolničke, pri katerih je noge nemogoče udobno spraviti v plovilo, zato jih je treba skrčiti ali pa jih dati beštiji za vrat, kot bi jo dejansko jahali. Napihljivež mirno prenese dobrih 110 kilogramov teže, poganja ga 66-vatni motorček, ki je povezan s propelerjem v vodi in ki se upravlja s pomočjo krmilne palice z gumbom. Deluje na baterije tipa D, ki jih poznamo iz časov kasetarjev, za plovbo jih potrebuje kar šest; ob nakupu jih sicer ne priložijo, komplet za popravilo bodočih lukenj pa je vključen v ceno.

Matadorke

Veš, da si legenda, ko po tebi poimenujejo res hude modele najkic. Luka Dončić, ki so ga v Madrid s petletno pogodbo zvabili pri rosnih trinajstih, pri šestnajstih pa je postal najmlajši igralec v zgodovini Real Madrida, ki je zaigral v prvi španski ligi, je po svojem vstopu v NBA kmalu začel sodelovati z multikorporacijo Nike. Zanj so ustvarili posebne modele superg Air Jordan 36 Luka; mimogrede, Mike Jordan, ki je prav po zaslugi sodelovanja s firmo Nike postal najbogatejši košarkar na svetu, še danes dobi pet odstotkov od prodaje vsakega para jordank. Dončićev podpis in logotip zdaj nosi še čisto nova linija superg Jordan Luka 1, v kratkem bo dobilo posebno obeležje tudi njegovo špansko obdobje, s supergami Air Jordan 36 El Matador, kar je vzdevek, ki mu ga je zavoljo njegovega sloga obrambe takoj po prihodu nadel nekdo od spremljevalnega osebja moštva Dallas Mavericks. Superge v rdeči barvi s črnimi poudarki – pri nižji različici pa z belino na podplatih – krasi bogat zlat vzorec, saj so ustvarjalci navdih zanje poiskali pri tradicionalnih kostumih bikoborcev. Kupcem bodo matadorke na voljo od zadnjega dne avgusta.

Petvation

Tehnologije, ki omogočajo samodejno prepoznavanje obrazov, vstopajo v svet hišnih ljubljenčkov skozi mala vrata. Na spletni platformi Kickstarter so posamezniki nedavno podprli izdelek z imenom petvation, ki združuje avtomatska vratca za ljubljenčke, umetno inteligenco in infrardečo kamero na vsaki strani vrat. Izdelovali ga bodo na Kitajskem, prvim kupcem pa ga bodo pošiljali oktobra. Biometrično preverjanje lastnikom kosmatincev v kombinaciji z aplikacijo omogoča, da določijo časovni okvir, ko se vrata lahko odprejo, ali pa da na primer v notranjost spustijo samo mačko, psa pa ne. Ko se bo ljubljenček približal pametnim vratcem, bodo ta v trenutku ocenila, ali gre za pravega, in se odprla, ali pa bodo ostala zaprta. Gibanje vratc, ki se dvigajo in spuščajo kot giljotina, bodo nadzorovali občutljivi senzorji, da bodo živali vedno varne. Vse fotografije ljubljenčkov bodo shranjene v sami napravi, ki ne potrebuje dostopa do spleta, ter obljublja, da zasebnost ljubiteljev štirinožcev ne bo ogrožena. Avtomatsko prepoznavanje obrazov pa naj bi delovalo tudi, če mačka v ustih prinese kak ulov, na primer ptiča ali miš.

Plavajoči pingpong

Pingpong ali namizni tenis so izumili Angleži v začetku 20. stoletja. Takrat se jim verjetno ni niti sanjalo, da bo čez 120 let v Angliji temperatura zraka presegla rekordnih 40 stopinj Celzija, kar se je zgodilo v tem tednu. Vročinski val, ki je preplavil Evropo, ne prizanaša niti našim krajem, in pri takem paležu je seveda najboljše ne početi ničesar. Razen če ste ravno na bazenu, ob morju ali jezeru ter vas valjanje po vodi dolgočasi in bi se raje pomerili v pingpongu. Plavajoča miza za namizni tenis je manjša kot pri klasični različici igre; gre za desko, izdelano iz pene, ki plava na vodi in je na vrhu trdna, da se žogica odbija od površine. Žogice tako ali tako plavajo na vodi, uporabe klasičnih, lesenih loparjev ne priporočajo, v kompletu so zato priloženi plastični in mreža. Med igro je treba stati v plitkejši vodi, ki sega približno do popka, lahko pa si zadevo otežimo tako, da igramo v globoki vodi in moramo pri tem mahati še z nogami. Če bi pingpong želeli igrati zunaj vode, lahko igralno površino postavimo na mizo ali omarico, sicer pa je uporabna tudi kot plavajoči pladenj za pijačo in kak prigrizek.

Psi vs. mačke

So psi boljši ljubljenčki kot mačke ali drži obratno? Zapriseženi pasjeljubci trdijo prvo, zagrizeni mačjeljubi drugo, oboji pa se lahko srečajo ob partiji šaha in pri superiorni uporabi svojih kognitivnih sposobnosti odgovor zakoličijo v prid favoriziranim kosmatincem enkrat za vselej ali pa vsaj do naslednjega spopada na šahovnici. Konvencionalni šahisti bi znali zviška pogledati na figure, ki niso klasične bele ali črne, temveč raznobarvne, predvsem pa v obliki mačk in psov različnih pasem. Izdelane so iz poliestrske smole in ročno barvane. Prav vse, razen kmetov, imajo na glavi pokrivalo, s pomočjo katerega je lažje določiti njihovo vlogo v igri; slednje verjetno sprva vseeno pomeni dodaten izziv, saj igra ni tako pregledna, kot bi bila z običajnimi figurami. Tudi igralna polja niso črna in bela, temveč oranžna in marelična. Klasična ostajajo edino pravila in to, da se podlaga, ki služi kot igralna deska, zloži v škatlo za shranjevanje figur. Igralci lahko, ko pade nasprotnikov kralj, igro zaključijo v slogu in na koncu namesto klasičnega šah-mat vzkliknejo šah-mjav ali šah-hov!

Predimenzionirani stol

Vsak, ki je kdaj sanjaril o stolu, v katerem bi se, čeprav odrasel človek, počutil kot otrok, si lahko omisli velikanski zložljivi stol, ki bo navduševal goste na vsakem pikniku. Tehta deset kilogramov in je visok 165 centimetrov, opremljen pa je s kar šestimi držali za pijačo, po tremi na vsakem naslonjalu za roko; gre za odprtine, opremljene z mrežicami, pri čemer slednje ustrezajo velikosti običajne pločevinke ali manjše plastenke. Ako bi se v sedežu zasedeli za dalj časa, je vsekakor fino, če ste pri tem oboroženi s čim več tekočine – saj veste, poleti je najpomembnejša hidracija, hidracija, hidracija! Če bi udobno pogreznjeni v stol dejansko spili šest pločevink oziroma tri litre piva, se zna pojaviti težava, ko boste hoteli vstati in iti na stranišče, v takem primeru je morda najbolje, če se v stol enostavno še malo uležete, saj dimenzije sedeža omogočajo tudi to. Piknik fotelj zdrži težo 180 kilogramov, tako da lahko v njem mirno sedita dva primerno težka posameznika, tri posameznice ali štirje otroci, naravnost idealen je tudi za siamske dvojčke in zaljubljence.

Osvežilni parazol

Dežnik očitno namerava postati naš poletni spremljevalec; ne toliko zavoljo dežja kot zaradi vse hujše vročine. Trg marel tako kljub poletni pripeki oziroma prav zaradi nje cveti: ustvarili so parazol s posebno prevleko, ki odbija nevarne sončne UV-žarke, poleg tega pa ima v svojem nedrju vgrajen še ventilator. Ta skrbi za kroženje zraka in proizvaja osvežilno sapico, ki miluje glavo dežnikonosca. Brez skrbi, pričeska uporabnice ali uporabnika je zaščitena, saj območje ventilatorja varuje mrežica in preprečuje, da bi se lasje zapletli vanj. Nekateri dežniki so zložljivi, drugi ne, nekatere različice delujejo na baterije, druge se polnijo prek USB priključka, tretji imajo celo možnost priklopa na plastenko z vodo, da s pomočjo ventilatorja po uporabniku pršijo dež iz drobnih kapljic. Z enim polnjenjem akumulatorja (ali štirimi malimi baterijami) nas bo ventilator hladil nekaj ur, prižigamo in izklapljamo pa ga z gumbom na ročaju. Ker so med vročinskimi valovi pogostejše tudi nevihte, bo dežnik prišel prav v vsakem primeru, saj ščiti tudi pred dežjem. Pravi trivremenski dežnik: za dež, sonce in veter.

Vespa za malčke

Vespa, statusni simbol šminkerjev iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, doživlja preporod, a ne takšnega, kot bi ga morda pričakovali. Pomanjšali so jo in spremenili v električno vozilo, namenjeno predšolskim vespačem in vespačinjam, starim od dveh do petih let oziroma dokler ne presežejo tridesetih kilogramov. Gre za dokaj zvesto repliko klasične vespe, le da ima otroška zadaj dve pomožni kolesi. Na voljo je v petih barvah, izdelana iz plastike in kovine, naprodaj pa v škatli, razstavljena, tako da jo morajo starši sestaviti sami, kar zahteva petnajst do dvajset minut vijačenja. Seveda je mini vespa opremljena s pedalom za plin, ki ga mora otrok pohoditi, da se vozilo premika; ko z njega umakne nogo, se sproži zavora. Opremljena je z lučmi, zvoki, katerih glasnost je nastavljiva, ter USB-vhodom. Ima tudi ključ, s katerim se prižge, ter gumb za počasnejšo ali hitrejšo vožnjo in drugega za vožnjo naprej ali vzvratno. Največja hitrost, ki jo lahko električna mini vespa doseže, je tri kilometre na uro. Ostareli vespači lahko, medtem ko njihovi prestolonasledniki po dvorišču drvijo par kilometrov na uro, med srkanjem džintonika v miru obujajo spomine na lastno mladost.

Burger ponosa

V juniju, mesecu ponosa, korporacije svoje izdelke rade družijo z mavrično zastavo, s čimer izražajo podporo LGBTIQ+ skupnosti ter gradijo podobo svoje znamke kot odprte, sodobne in svobodomiselne. Tudi istospolna ljubezen gre skozi želodec, zato Burger King, ki v Sloveniji ne obratuje več, v sosednji Avstriji trenutno ponuja različico legendarnega burgerja whopper, ki so mu dodali pridevnik pride, ponos. Na voljo bo do 20. junija, njegova posebnost pa je, da ga sestavijo z dvema spodnjima ali dvema zgornjima deloma hlebčka – ni znano, ali lahko kupci sami izbirajo, katero od obeh verzij bodo jedli. Podjetje je tudi sponzor letošnje dunajske parade ponosa, ki se je po avstrijski prestolnici vila preteklo soboto, poteza s kruhom, s katero so želeli sporočiti, da so istospolne ljubezni enakopravne, pa je požela buren odziv na družbenih omrežjih. V San Franciscu v ZDA so sicer burger proud whopper izdelali že leta 2014 ter ga označili za »najbolj kontroverzen burger v zgodovini«, pri čemer je bil burger povsem enak kot vedno, edina razlika je bil mavrični papir, v katerega je bil ovit in v katerega notranjosti je pisalo »znotraj smo vsi enaki«.

Seabreacher

Zato da bi se počutili kot Tom Cruise alias Maverick v filmu Top Gun, ne potrebujete ne akrobatskega letala, s katerim bi se dvignili v nebo, ne izpita za letenje, temveč le dovolj pod palcem, da si privoščite vodno plovilo, ki se izvorno imenuje seabreacher in je v bistvu gliser, s katerim pa ne letite le po vodi, temveč tudi skozi vodo in nad njo. Navzven je videti kot morski pes, orka, delfin, mečarica, orel ali katerakoli poljubna beštija, ki jo po naročilu kupca naslikajo na trup čolna. Lahko se potopi poldrugi meter globoko, globlje pa tako ali tako ne sme iti, saj kljub vodotesni kabini ne gre za podmornico. Kabina, v kateri sta eden za drugim dva sedeža, je lahko med vožnjo po površini vode sicer zaprta ali odprta. Njegova mašina ima 300 konjskih moči, na vodi doseže hitrost 96 kilometrov na uro, pod vodo največ 40, narejen je za slano in tudi sladko vodo. Akrobatski gliser se lahko cel požene iz vode, pri tem pa še zavrti okoli svoje osi, tako da si v njem dejansko lahko predstavljate tudi, da ste delfin, če vam Cruise slučajno ni simpatičen.

Pobiralnik kakcev

Pse je mogoče naučiti številnih trikov, prav nobeden pa za sabo ne zna pobirati kakcev. Zato sta Stuart Kirby in Helen Morris, brat in sestra, ustvarila poseben pripomoček, ki lastnikom psov pomaga pri pospravljanju iztrebkov za njihovimi štirinožnimi prijatelji. Dooup pooper scooper, kot se plastična naprava imenuje, kakec pobere, ga shrani v poseben prostorček z biorazgradljivo vrečko ter površino, na kateri je ležal, poškropi z razkužilom. Pripomoček je izdelan iz trpežne plastike, iz črnega ohišja pa štrli svetlo zelen ročaj, s katerim poberemo kakec. Za čvrste iztrebke je treba na ročaj pritisniti enkrat ali dvakrat, za bolj zdrizaste malo večkrat. Shramba pobiralnika zadošča za enotedensko količino pasjih kakcev. Primeren je predvsem za lastnike vrtov in teras, deluje tudi na umetni travi. Zaradi velikosti in teže, ki pri nenapolnjenem znaša štiri kilograme, pripomoček ni tako priročen, da bi ga lahko jemali s seboj na sprehode, a se trudijo razviti tudi lažje prenosno verzijo. Ponj se bo treba odpraviti v Združeno kraljestvo, ker jih trenutno zaradi previsokih stroškov ne pošiljajo nikamor drugam.

Vodotopne kopalke

Če boste pred poletjem v dar dobili kopalke, bodite sumničavo previdni. Lahko bi šlo namreč za potegavščino, pri kateri se boste iz oblečenih v kopalke v nekaj minutah prelevili v tako gole, kot vas je rodila mati. Na prvi pogled so videti kot običajne enobarvne moške kopalke, po zaslugi posebne tkanine pa se ob stiku s slano ali sladko vodo postopoma popolnoma razgradijo in kmalu ničesar več ne prepuščajo domišljiji opazovalcev. Letos so se pojavile tudi takšne, ki so izdelane iz poliestra, z nesumljivimi poletnimi vzorčki palm, banan, lam ali morskih psov, pri katerih se v vodi raztopijo le šivi, kopalne hlače pa razpadejo na koščke blaga. Z nekaj brskanja nam splet postreže tudi z žensko različico, vodotopnimi bikinkami. Na družinskem srečanju si lahko s pomočjo hudomušnih vodotopnih kopalk privoščite dežurnega šaljivca, na počitnicah poskrbite za zabavo s partnerjem, idealne so za fantovščine v bazenih, prav pa lahko pridejo tudi za maščevanje nezvestemu soprogu, ki se s tajnico odpravlja na »službeno« pot. Le na eno ne gre pozabiti, če jih bomo podarili – pred prvo uporabo jih nikakor ne smemo oprati.

Bazen v morju

Podjetje FunAir iz Teksasa dela hud biznis s pomočjo zraka. Tega seveda obdajo s plastiko in prodajo bogatašem, lastnikom jaht, ki niso dovolj velike, da bi imele bazen, zato si ob svojem plovilu omislijo napihljivega. Najmanjši meri pet krat pet metrov, notranjost, ki je namenjena plavanju, je seveda malo skromnejša, na željo kupca pa ga izdelajo v katerikoli velikosti. S pomočjo priložene električne tlačilke so bazeni pripravljeni v petnajstih minutah do pol ure. Napihljivi rob dopolnjuje mreža, ki jahtaše ščiti pred meduzami ter ostalim morskim življem in skrbi, da neveščih ali od koktajlov omamljenih plavalcev tokovi ne bi odplaknili na odprto morje. K vsakemu bazenu sodi tudi lestev iz vrvi, petičneži pa ga lahko dopolnijo s pravimi napihljivimi stopnicami, po katerih elegantno zlezejo iz vode, z napihljivim toboganom, s pomočjo katerega se z vrha jahte zadrsajo v morje, ali napihljivo plezalno steno, po kateri splezajo iz morja in se potem spet poženejo vanj. Poglavje zase je napihljivo igrišče za golf z umetno travo na jahti, plavajočim otočkom z zastavico na morju ter žogicami, narejenimi iz hrane za ribe, da se v vodi v nekaj dneh razgradijo.