Pametni pingpong

»Na srečo niso vsi ljudje tako neumni, da bi hoteli biti za vsako ceno pametni,« je pred več kot šestimi desetletji zapisal češki avtor Jan Werich. A časi se spreminjajo, danes smo opremljeni s pametnimi telefoni, pametnimi urami, pametnimi televizorji, pametnimi avtomobili, pametnimi hladilniki, kmalu pa tudi s pametnimi loparji za namizni tenis. Ti prihajajo iz Nemčije in so v celoti narejeni v Evropi, na voljo bodo od letošnjega avgusta. Janova pametni pingpong lopar je na prvi pogled povsem običajen, lesen, njegova igralna površina je prekrita z gumo priznanega proizvajalca. Bistvo se skriva v notranjosti ročaja; ta ima poleg prefinjenega senzorja gibanja vgrajeno tudi umetno inteligenco oziroma mini računalnik. Lopar tako zaznava vsak zamah, meri smer, vrsto, natančnost in hitrost udarcev, postreže s statistiko ter sporoča povratne informacije v realnem času – vse to kakopak s pomočjo aplikacije na pametnem telefonu. Za analizo igre in izboljšanje tehnike igralcem tako ne bo več treba gledati posnetkov, z dosežki pa se bo po zaslugi inovacije mogoče kar sproti hvaliti na vseh možnih družbenih omrežjih.

Razočarane gospodinje

Legendarni keksi Domaćica so že od svojega rojstva pred 65 leti prepoznavni po petih zaščitenih reliefnih oblikah; nemara ste tudi sami na obisku pri sorodnikih ali znancih iz škatle ali krožnika vedno najprej izbrskali samo piškote v obliki srca, elipse, trikotnika, kvadrata ali polmeseca. Čeprav so v hrvaški tovarni Kraš v preteklih letih eksperimentirali s številnimi bolj ali manj posrečenimi novimi okusi – od maline, limone, tropikane do kokosa in lešnika –, še nobeden od njih ni dvignil toliko prahu kot najnovejša preobleka embalaže izvirne, generične različice. Gostiteljica ali gospodinja, kakor se glasi prevod besede domaćica, je na škatli dobila še pripise različnih poklicev, ki jih opravljajo ženske; torej gospodinja in programerka, gospodinja in menedžerka, gospodinja in umetnica, gospodinja in prodajalka, gospodinja in pravnica, gospodinja in medicinska sestra ... Z akcijo želijo spodbuditi zavedanje o tem, da ženske poleg svojega poklicnega udejstvovanja vsak dan praviloma same poskrbijo še za dom, kjer opravljajo tako imenovano nevidno, neplačano delo, ki bi si ga dejansko morali pravično razdeliti vsi člani gospodinjstva.

Sončna maska

Sončna očala s polariziranimi stekli so lahko za ljudi okoli nosilca očal neprijetna, saj tisti, ki jih nosi, dobro vidi sogovornike, slednji pa ne morejo videti njegovih oči; namesto tega zrejo le v svoj odsev v zrcalnih steklih. Nevšečnost je zdaj do skrajnosti potencirana pri polariziranih sončnih očalih, ki segajo čez ves obraz. Nastala so, kakopak, med pandemijo, pred približno letom dni, in na prvi pogled spominjajo na vizir, s katerim so svoj obraz pred virusom ščitili predvsem zdravstveni delavci. Vizirska zrcalna sončna očala so na voljo v različnih izvedbah: modrikasti, zelenkasti, rdečkasti, oranžkasti, srebrnkasti ... Naslon za nos je mogoče odstraniti, tako da lahko pod sončnim vizirjem nosimo celo očala z dioptrijo. Ker gre za sončna očala, seveda odbijajo UV-žarke, ščitijo pa še pred dežjem, prahom in morebitnimi kapljicami, ki letijo iz ust sogovornikov. Glede na to, da prekrivajo ves obraz ter izpod njih gledata le delček čela in brade, precej otežujejo prepoznavanje posameznikov, ovirajo pa tudi neverbalno sporočanje, ki ga razbiramo iz obrazne mimike.

Lesena utež

Na prvi pogled bi težko uganili, da lesena ročna utež, ki je videti kot hlod, ki ga je obdelal glodavec, prihaja iz Japonske. Bobrova utež, izvorno beaver dumbbell, je videti kot manjše zglajeno ter na sredini obglodano deblo; nekaj, kar bi dejansko lahko povzročili živalski zobje. V resnici so uteži zasnovali v tokijskem studiu Plus-D, izdelujejo pa jih na otoku Hokaido. So ročno narejene, izrezljane iz lesa, ki ga daje posebni japonski jesen. Krasi jih dodatek v obliki izrastka oziroma krajše veje, da se odložene ne kotalijo. Ker posamezna tehta le pol kilograma, bi ob morebitni uporabi teh uteži večjo posledico kot na mišicah občutili na denarnici, ki jo en sam kviht olajša za približno 150 evrov. Verjetno so oblikovalska polena primerna za vsakdanjo rabo predvsem za tiste, ki prenesejo le blago obremenitev, pa seveda za nastopače, ki se radi obdajo s posebnimi predmeti in malo pokvihtajo med delom v pisarni. Lahko bi jih tudi nosili v roki med rekreativno hojo in tako povečali intenzivnost vadbe, a polkilogramsko utež zlahka posnemamo, če imamo v roki plastenko, napolnjeno s pol litra vode.

Tigrov zrezek

Pride tak dan, ko človeka prime, da bi odprl pivo in na žar vrgel tigrov zrezek. Ker je ravno tigrovo leto. Ali pa levji burger. Ker gre svet tako ali tako v maloro. Če nisi nikoli poskusil kralja živali, si sploh jedel meso? Tigrov zrezek, polpet iz leva, zebrini suši zvitki, žirafina krača ter olje iz slona, vse našteto dejansko obstaja, a ne prihaja iz savane, temveč iz laboratorija. Delčke tkiv, iz katerih ustvarijo meso, odvzamejo divjim, zdravim živalim, ki še naprej srečno živijo v Afriki, odvzete celice pa nato nahranijo z aminokislinami, ogljikovimi hidrati, maščobami, vitamini in minerali, da lepo rastejo. Pod blagovno znamko primeval foods, prvinska, prvobitna hrana, naj bi najnovejšo modno muho v svetu karnivornega dela človeštva prej ali slej ponujali tudi v supermarketih. Preden pa bo tigrov zrezek dejansko zacvrčal pri vas doma, zna preteči še kar nekaj časa; eksotično mesovje, vzgojeno v laboratoriju, bo najprej na voljo v nekaterih restavracijah, ozaljšanih z Michelinovimi zvezdicami, ter izbrancem, ki ga bodo lahko v prihodnjih mesecih preizkušali na posebnih dogodkih v New Yorku in Londonu.

Korona jagode

Kljub svojemu imenu, ali pa nemara prav zaradi njega, pivo corona tudi v zadnjem letu ostaja na samem vrhu najbolj cenjenih znamk piv na svetu. Asociacija na novi virus, ki se je sprva zdela tako usodna, da so lastniki blagovne znamke v prvih mesecih leta 2020 objavili razglas, v katerem so izjavili, da njihovo pivo nima nič skupnega z izbruhom novega virusa, je imela očitno več pozitivnih kot negativnih učinkov. Prepoznavnost imena je v času svetovne pandemije kvečjemu še narastla, ugled je ostal neomajan. Ne le pivo, tudi jagode si ime delijo z najslavnejšim virusom. Jagode sorte korona, ki prihaja iz Nizozemske, so temno rdeče, odlikujejo jih enotna oblika, aromatičen okus in visoka produktivnost. Slovijo tudi po svoji odpornosti; »korona je močna sorta in zato ni dovzetna za bolezni«. Njihova edina slabost je ta, da imajo – v nasprotju z istoimenskim virusom – precej kratek rok trajanja. Zato so bolj kot za valjanje na policah trgovin primerne za neposredno prodajo pridelovalcev kupcem ali za to, da jih odjemalci sami oberejo, kot je to navada ponekod v tujini. Še najbolje, da jih posadimo doma, nemara prav kot suvenir na korona čas.

WC-robot

Čiščenje WC-ja je tako ogabno, da je včasih veljalo za kazensko opravilo, danes pa obstaja robotska roka, ki namesto človeka opravi tudi to umazano delo. Giddel je prvi prenosni robot na svetu, ki samostojno očisti straniščno školjko; uporabnik ga mora le namestiti na poseben nastavek, vključiti ter po končanem procesu izključiti in odstraniti. Z vrtljivo krtačko očisti notranjost, rob in težje dostopno površino pod njim, desko in pokrov pa bo treba še naprej čistiti ročno. Primeren je tako za okrogle kot ovalne oblike školjk in ima antimikrobno ohišje, zato se pri delu ne bo okužil z bacili, ga je pa vseeno priporočljivo sem in tja obrisati ter zamenjati krtačko. Polni se na posebni postaji, na kateri počiva, kadar ni v službi. Ima enoletno garancijo, v laboratorijskih pogojih pa je tri leta čistil tri stranišča, preden je dokončno omagal. V nedavni objavi na Instagramu ga proizvajalec, severnoameriško podjetje Altan Robotech, posebej priporoča majhnim podjetjem, ki nimajo denarja za najem čistilnega servisa, zdravnikom na klinikah, starejšim občanom, ki jih tarejo zdravstvene težave, ter zaposlenim mamam. Emancipacija slej ko prej pride tudi do stranišč.

Obrv

Oči pred močnim soncem običajno zavarujemo s sončnimi očali, kapo s šiltom oziroma ščitkom ali slamnikom. Če nimamo nič od naštetega, lahko s priprtimi očmi le nemočno mežikamo, medtem ko se izpostavljamo sončnim žarkom; slednje naše telo nujno potrebuje že zato, da ustvari vitamin D in hormon melatonin. Od letošnjega poletja pa si bomo lahko za zaščito omislili posebna sončna očala brez stekel in pravzaprav tudi brez okvirjev; sestavlja jih le nekakšna strehica, ki jo nataknemo na nos in zataknemo za ušesa ter meče senco čez oči. The brow, obrv, kot se novotarija imenuje, ima pred sončnimi očali kar nekaj prednosti: barve ostanejo nepopačene, vidimo oči sogovornika in tudi če z njimi na nosu na soncu preživimo dalj časa, se nam – v nasprotju s sončnimi očali – na koži okoli oči ne bodo oblikovali neposončeni kolobarji, prav tako se pod njimi koža ne poti nič bolj kot sicer. Plastične obrvi tehtajo le devetnajst gramov, oblikovali so jih na Nizozemskem, izdelujejo jih v Italiji, navdihnili pa naj bi jih »indijanski predniki«, ki so si oči pred soncem zastrli z iztegnjeno dlanjo, prislonjeno k obrvem.

Miza za v banjo

Sproščujoča kopel je pol zdravja, zato so Japonci za vse, ki obožujejo dolge kopeli, izdelali poseben pokrov za kad, ki jo uporabljamo kot odlagalno površino, medtem ko se namakamo v banji. Deska, ki se pretvarja, da je miza, ima na eni strani vrezano odprtino za glavo, povsem na drugem koncu pa dve odprtini za roki, in že na prvi pogled ni namenjena delu s prenosnim računalnikom, temveč le sprostitvi, branju, pitju ter prehranjevanju. Poleg tega da lahko na njo odložimo kozarec, skodelico, steklenico, krožnik, knjigo ali kozmetične pripomočke, pod sabo zadržuje topel zrak in tako poskrbi, da se voda v banji ne shladi prehitro. Naprodaj je v treh različnih velikostih, širine 70, 75 ali 80 centimetrov, in treh barvnih različicah: rožnati, rumeni ali modri, vselej z velikimi belimi pikami. Po pikah sicer slovi tudi japonska umetnica Jajoi Kusama, a s tem izdelkom, poimenovanim bathtable, ni povezana. Kad-miza je dolga 59 centimetrov in tehta kilogram do dva, pri čemer je ne gre preveč obložiti, razen če lahko računamo na pomoč od zunaj, ko se bomo odločili za zaključek kopanja.

Leningrajski velikan

Ruska invazija na Ukrajino je sprožila bojkot, za katerega se zdi, da, tako kot vojna, presega razum. V slovenskem podjetju, ki vam sadike izbranih rastlin dostavi na dom, začasno ustavljajo prodajo vseh sadik, ki so kakorkoli povezane z Rusijo. »Odločitev je odločil« direktor in ustanovitelj podjetja, kot so tavtološko zapisali na svoji spletni strani. Direktor ocenjuje, da je takšnih rastlin okoli petdeset. Sibirske borovnice sort kamčatka in leningrajski velikan naj bi nemudoma umaknili iz prodaje, čeprav ju je prek spletne strani še vedno mogoče naročiti. Leningrad se sicer že tri desetletja imenuje Sankt Peterburg, oznaka ’sibirske borovnice’ pa je le tržno poimenovanje za kamčatski kovačnik, nekateri jim rečejo tudi haskap jagode. Pri dotični firmi ponujajo še ducat različnih sort sibirskih borovnic, ki očitno zaradi imen, kot so amphora, blue velvet, duet, karina, nimfa itd., niso sporne. Obljubljajo, da bodo sadike, ki so zaradi človeških norosti padle v nemilost, profesionalno vzdrževali še naprej, »saj niso krive za nastalo situacijo«. Lahko bi jih vseeno prodali in izkupiček namenili beguncem iz Ukrajine ali tistim, ki so ostali v vojni.

Predkakec

Pravilo, da je preventiva boljša od kurative, bi veljalo aplicirati tudi na preganjanje sledov iztrebljanja v straniščnih prostorih, so si mislili snovalci spreja za WC z imenom Pre Poo, v prostem prevodu predkakec. Namenjen je nevtralizaciji neprijetnih vonjav in naj bi nadomestil odpiranje okna v stranišču ali prižiganje vžigalice – kar pregovorno preglasi vonj iztrebka – po opravljeni veliki potrebi. Deset centimetrov visok sprejček je dovolj priročen, da ga lahko nosimo s sabo, medtem ko čakamo na veliki klic narave. Preden sedemo na školjko, njeno notranjost dvakrat ali trikrat poškropimo z dišavo; iztrebku tako pripravimo olfaktorni pogrinjek, in ko vse skupaj končno odplaknemo, v zraku ostane samo še vonj predkakca. Čeprav o vonjih, tako kot o okusih, ne gre razpravljati, je oznaka »vonj po citrusih« precej ohlapna, v resnici še najbolj spominja na nekaj nedorečenega, sintetičnega, sladkobnega. Vsekakor zamaskira vonj po človeških iztrebkih, če niste ljubiteljica umetnih dišav, pa bo treba prostor vseeno prezračiti. Sprej za straniščno školjko je baje sicer »popolnoma varen za vdihavanje in izpiranje, saj ne vsebuje nobenih agresivnih kemikalij«.

LED-maska

Obstaja maska, ki ni pustna, a boste z njo gotovo vsaj malo prestrašili svoje otroke, partnerje, ljubljenčke ali druge sostanovalce, ker je grozljiva, pa čeprav je namenjena temu, da postane del večernega lepotnega rituala. Navzven je videti kot sodobna, tehnološka beneška maska, v bakreno-beli ali srebrno-črni različici, navznoter pa je vanjo vgrajenih sto rdečih in dvainšestdeset modrih lučk LED, ki s svojo svetlobo delujejo proti gubam, aknam ter pigmentacijam na koži. Strašilna lepotilna maska ima tri nastavitve: njena rdeča svetloba gladi gube, modra zdravi akne, možna pa je tudi sočasna kombinacija obeh, za dvojni učinek. Maska za pomlajevanje se polni prek USB-priključka, izmislil pa si jo je dr. Dennis Gross, dermatolog iz New Yorka. Imenuje se SpectraLite FaceWare Pro in stane slabih petsto evrov. Na obraz jo pritrdimo s pomočjo nastavljivega silikonskega traku, ki objame zadnji del glave. Treba jo je nositi samo tri minute vsak dan; ker ima odprtine za oči, nos in usta, lahko med čakanjem na bolj čvrsto kožo v njej tudi kaj počnemo, na primer govorimo po telefonu, gledamo televizijo ali kadimo na balkonu.

Supermizica

Olimpijske igre so sicer že tik pred ciljem, njihovo spremljanje pa bi bilo nedvomno še večji užitek, če bi imeli pred kavčem posebno pametno pohištvo – klubsko mizico, ki v svojih nedrjih skriva hladilnik in nam tako prihrani sprehode do kuhinje ter celo vstajanje s kavča. Temperaturo v njenem hladilniku je mogoče nastaviti in sega od treh do dvanajstih stopinj Celzija, supermizica pa ima vgrajena tudi zvočnika, ki ju lahko prek povezave bluetooth povežemo s televizijo ali drugim izvorom zvoka. Z njeno pomočjo ne napolnimo le vampa, ampak tudi mobilni telefon in prenosni računalnik, saj ima mizica ob strani USB-priključke in električne vtičnice. Upravlja se s pomočjo zaslona na dotik, ki ga ima na površini – ta je sicer črna in odsevna, narejena iz kaljenega stekla. V postpandemičnih časih, ko se bodo ljudje lahko spet neomejeno in brezskrbno družili, bo nastavljiva LED-razsvetljava pod mizico poskrbela še za ustrezno vzdušje na zabavah. Za zdaj je trenutno najbolj pametna mizica žal na voljo le kupcem v ZDA, ki lahko izbirajo med ohišjem v beli ali črni barvi, različica v vzorcu lesa pa je že razprodana.

Žaljive voščenke

Obstajajo voščene barvice, ki so namenjene zgolj odraslim. Imenujejo se Žaljive voščenke, izvorno Offensive Crayons, njihova stvariteljica pa je Američanka Alice Vaughn, sovoditeljica in producentka podkasta ’Dve dekleti, en mikrofon: pornokast’. Voščenke za odrasle si svojega slovesa niso prislužile s kakšno posebno pornografsko obliko; gre za povsem običajne voščenke, neobičajna so le poimenovanja barv, ki jih preveva globoka politična nekorektnost. So nespodobne, nesramne, predrzne in brezobzirne, pri poimenovanju barv namreč avtorici ni bilo sveto prav nič, žali vse po spisku: siva voščenka se tako imenuje »pepel iz Auschwitza«, rdečkasto-rjavo barvo povezuje s splavom, bela barva je poimenovana »privilegij«. Spletna trgovina Amazon jih je že pred leti umaknila iz svoje ponudbe, ker naj bi žalile otroke in pripadnike bele rase. Poleg osnovne so na voljo še štiri različne verzije predrznih voščenk: blago žaljiva, praznična, pornografska in politična. Pri vseh gre za enake paketke 24 voščenk, le imena barv so drugačna, a vselej problematična. Na Kitajskem jih za podjetje Alice Vaughn izdeluje »najverjetneje kak majhen, premalo plačan otrok«.

Jajoper

Kozmetična industrija je pred leti naskočila še zadnji neosvojeni teritorij moškega telesa in ponudila posebno milo za testise, ki seže tja, kamor običajen gel za tuširanje očitno ne. Gel za moda »vsebuje izjemno nežno formulo, ki varuje obrambni mehanizem občutljivega, intimnega področja« in je 97-odstotno izdelan iz naravnih sestavin. Na voljo je v različicah z imeni, kot so classic, lovec, morski volk, žongler, magic rainbow, fakin, disko dancer (z aktivnim ogljikom), ledolomilec (s CBD-jem), džentlemen (z anti-aging učinkom) ter lucky lover (z afrodizijskim delovanjem). »Poskrbite za svoje zdravje in se umijte z razlogom!« pravi proizvajalec, ki pozornost moških usmerja na moda, enako kot vsakoletno novembrsko osveščanje z brki. »S tem izdelkom Biobaza podpira Movember – akcijo, ki novembra krepi zavedanje o pomembnosti samopregledovanja testisov, da bi maligno obolenje zgodaj odkrili in ga uspešno zdravili.« Ta podpora žal ostaja le na deklarativni ravni in pride prav predvsem, ko vsakega novembra predstavijo par novih vonjev šamponov za jajca – doslej smo jih našteli že vsaj deset. Idealna priložnost, da bi na embalažo natisnili navodila za samopregledovanje mod, pa vedno splava po vodi.

Plišasto cepivo

Ne glede na to, kaj si mislite o cepivih, plišasta steklenička s cepivom proti covid19 z velikimi očmi, modro vsebino in rdečim pokrovčkom se vam bo verjetno zdela ljubka in zabavna. Plišasto cepivo je brez negativnih stranskih učinkov ter stoodstotno učinkovito proti plišasti različici virusa, ki povzroča bolezen covid-19, to je SARS-CoV-2, splošno znan kot koronavirus. Oba pliškota izdeluje severnoameriško podjetje z igračami Giantmicrobes, ki prav letos praznuje dvajsetletnico in ima v svoji zbirki že več kot 250 plišastih mikrobov, organov, celic ter ostalih reči, ki jih povezujemo z zdravjem. Oba sta na voljo v veliki nekaj desetcentimetrski verziji, majhni osemcentimetrski verziji, pa tudi kot plišasta obeska za ključe ali okraska za novoletno jelko. Če imate covid-19 že poln kufer, boste morda raje izbrali plišasto cepivo proti gripi v zeleni barvi. Odslej lahko vsako cepljenje praznujete z nakupom mehkega spominka, ga podarite medicinskemu osebju ali komu od anticepilcev in cepivoskeptikov. Pliško cepivko ni primeren za mlajše od treh let, lahko pa je igračka za psa. Izdelujejo ga, kakopak, na Kitajskem.

Kuli za korona čas

Razkuževanje rok, ki je poleg nošenja mask in ohranjanja medsebojne razdalje eden ključnih ukrepov za preprečevanje okužb s koronavirusom, je postalo del našega vsakdana. Če slučajno nismo bili že prej, smo v zadnjih dveh letih postali vsaj malo germofobi, saj se je v nas zasejal strah pred okužbami, ki jih povzročajo virusi in bakterije. Kemični svinčnik z razkužilom je zato idealna iznajdba za čas, v katerem živimo. Primeren je tako za uporabo na okencih bank in drugih ustanov, kjer si stranke pisala podajajo iz rok v roke, kot tudi za osebno uporabo, kadar si želimo hitro in diskretno razkužiti dlani, kajti lahko ga nosimo v žepu in imamo vedno pri roki. Oblikovali so ga v firmi Kikkerland, izdelujejo ga v rdeči in modri barvi spodnjega dela ohišja, čeprav ob naročilu barve ni mogoče izbrati, tekoče razkužilo pa ni priloženo in ga moramo v zgornji del kemičnega svinčnika naliti sami. Ko bo vsa ta frka mimo, bomo verjetno v kuli raje kot razkužilni alkohol natočili vodo, s katero si bomo osvežili obraz med poletno pripeko, ali dišavo, s katero se bomo poživili v dolgih dnevih.

McBajk

V dveh restavracijah verige McDonald’s na Kitajskem lahko obiskovalci, medtem ko za mizami jedo hamburger in pomfrit, poganjajo pedala sobnih koles – izraz hitra prehrana s tem definitivno dobi dodaten pomen. Kolesa, ki so zamaskirana v sedeže in pritrjena na jedilne mize, so za zdaj namestili poskusno, glede na odziv uporabnikov pa bodo razmislili o njihovi bolj množični uvedbi. Na Kitajskem so sicer znani po tem, da radi biciklirajo, restavracija s hitro prehrano pa za cilj ni imela spodbujanja zdravega načina življenja, ampak bolj trajnostno razmišljanje glede rabe virov. Ker je treba obroke jesti v miru, je vprašanje, kako zdravo sploh je poganjanje kolesa – ki je aerobna vadba – med samim žvečenjem in požiranjem hrane. S kolesarjenjem v restavraciji posamezniki proizvajajo elektriko, s katero lahko napolnijo mobilni telefon ali druge pametne naprave. Še dobro, kajti glede kalorij ne bi prišli prav daleč; da bi jih pokurili toliko, kot jih zaužijemo z enim bigmekom in pollitrsko kokakolo, bi morali kolesariti vsaj eno uro.

Delovni zapik

Pred pandemijo se je delo od doma zdelo precej bolj privlačno, kot se je nato izkazalo v praksi. Da bi omogočili vsaj minimalno delovno zasebnost oziroma zapik pred ostalimi člani gospodinjstva, je japonsko podjetje Sanwa kupcem že leta 2020 ponudilo kockasti šotor črne barve, ki meri malo več kot en kvadratni meter in ga lahko postavimo v kateremkoli kotičku doma. Zdaj so šotor nadgradili v montažno pisarno, katere dvocentimetrske stene iz polietilena poskrbijo tudi za nekaj zvočne izolacije, in ta bo predvidoma na voljo od konca januarja. Prenosna pisarna, ki jo je mogoče postaviti v stanovanju, v širino in dolžino meri po 110 centimetrov, v višino pa 195 centimetrov, tako da lahko v njej – v nasprotju s poldrugi meter visokim šotorom – delamo tudi stoje. Za montažo »naredi sam« delovišča potrebujemo le izvijač. Zadeva tehta osemnajst kilogramov in pol ter jo lahko sestavljeno prestavljamo naokoli. Videti je kot nekakšna govorilnica, v katero gresta pisalna miza in stol, je bele barve, s prosojno streho. Na sprednji strani ima pisarna tudi vrata z okencem, tako da lahko vsi vidijo, ali zares delate.

Napihljive sanke

Napihljive igrače povezujemo s poletjem, bazeni, jezeri in morjem, a obstajajo tudi napihljive sanke, ki velikim otrokom omogočajo užitke na snegu. Družinsko podjetje Funboy iz Kalifornije je specializirano za poletne in tudi zimske napihljivčke, njihove napihljive sanke so videti kot napihljiva blazina za v vodo z dvignjenim sprednjim delom, posebej priljubljen pripomoček za zimske radosti pa je njihov napihljivček v obliki retro motornih sani. Nenapihnjene sanke lahko zložene prenašamo v nahrbtniku in jih nato s pomočjo tlačilke v nekaj minutah napolnimo z zrakom, preden se na njih spustimo po hribu. Izdelane so iz trpežne plastike, ki prenese temperature do minus trideset stopinj Celzija, na spodnjem delu pa so ojačane z gumo, da so bolj robustne in da boljše drsijo po snegu. Ob strani imajo dva ročaja, za katera se držimo, ko na saneh drvimo po hribu navzdol ali kadar jih v dvoje nosimo navkreber; za vleko v hrib jih lahko sicer privežemo tudi na vrvico. Primerne so za enega do dva uporabnika, ki skupaj nista težja od 112 kilogramov, priporočajo pa jih sankačem, starim vsaj štirinajst let.

Leti, leti Božiček

V zakladnici trikov, s katerimi starši pri naivnem naraščaju doma simulirajo večerni obisk Božička in/ali Dedka Mraza, sta trkanje na okno ter zvonjenje pri vhodnih vratih. Čeprav otroci bradatega moža sploh ne srečajo, je kup daril, ki se znajde pod smrečico, zanje dovolj dober dokaz, da je bil res na obisku in da deluje neverjetno hitro. S pomočjo drona pa lahko na predbožični večer zbrano družbo vržete na finto z Božičkom, ki na saneh dejansko leti mimo okna; četudi ste za letošnjo potegavščino že prepozni, velja morda zadevo zdaj po krepko znižani ceni nabaviti za naslednji božič. Božiček ima za sabo vrečo z darili in sedi na saneh, ki jih vleče vprega štirih jelenov – v resnici pa trije dronovi propelerčki. Upravljamo ga s pomočjo radijskega oddajnika, ki ga napajajo baterije, medtem ko Božičkovo vprego napolnimo s pomočjo priloženega kabla. Če so deca že malo večja in v izmišljotine ne verjamejo več, ponudniki predlagajo, da jih Božiček na dronu skozi hišo vodi do kupa daril. Komplet sicer vsebuje tudi dodatne rotorje, če bi se prvotni poškodovali, kljub temu pa krmiljenje skozi dimnik verjetno ni priporočljivo.

Modne maske

Pandemija se vleče kot kurja čreva, spomin pa bledi, zato naj tokrat z minuto molka obudimo spomin na čase pred letom in pol, ko je vlada odštela 860 tisoč evrov za zaščitne maske iz preluknjanega prtička in dveh kuhinjskih elastik, ki jih je promoviral sam minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Počivalšek. Naj počivajo v miru. Vladni standardi so se v tem času zvišali, zato so pred dobrim mesecem tudi navadnim smrtnikom z odlokom zapovedali nošnjo medicinskih mask. Te so bile včasih le svetlo modre, zelenkaste ali bele, v skladu z morbidnostjo situacije so se nato pojavile tudi črne, zdaj pa se zdi, kot da je industrija zaščitnih mask odkrila barve. Glede na to, da bo vse skupaj trajalo še kar nekaj časa, zakaj ne bi zadeve razglasili za modo, so rekli v češki firmi Tex-tech. Modne maske te sezone izdelujejo v rumeni, oranžni, roza, vijolični, zeleni in temno modri barvi. Za tiste, ki so radi pusti, je na voljo siva. Maske so kakopak trislojne, s filtrom, vodoodporne, izdelane v skladu z ISO standardi. Pomislili so tudi na frizerske salone in zanje ustvarili samolepilne medicinske zaščitne maske, brez vrvic.

Pomarančna lučka

Pomarančna lupina je eden najboljših primerov embalaže, kot jo je zasnovala narava. Da ne roma v smeti in da zaživi novo življenje tudi po tem, ko kot ovojnica odsluži, poskrbi prva lučka na svetu, v celoti izdelana iz olupkov pomaranč. Triindvajsetcentimetrska namizna lučka po imenu Ohmie – ime združuje besedi ohm, ki je osnovna enota za električni upor, in home, angleško dom – pomeni zgled krožne ekonomije; zasnovana in narejena je v Italiji, izdelujejo jo iz lupin pomaranč s Sicilije, po zamisli oblikovalskega podjetja Krill design iz Milana. Ohišje posamezne lučke je narejeno iz olupkov dveh do treh pomaranč, s pomočjo 3D-tiskalnika pa ga iz biopolimera natisnejo v enem kosu. Vsaka lučka je unikat, zato lahko prihaja do razlik pri odtenku oranžne. Vsebuje tudi žarnico, kabel s priključkom za USB in stikalo, s katerim uravnavamo jakost svetlobe. Njena oblika se je sicer oddaljila od prvotne surovine, jo pa posnema po teksturi materiala in seveda barvi, zaradi močne aromatičnosti uporabljenih lupin pomaranč naj bi lučka celo dišala.

Akustična zavesa

Povsod je lepo, doma pa kakor kdaj. Včasih že dobra zvočna izolacija pomaga, da svoj dom doživljamo kot oazo miru in tišine, k temu pa lahko pripomore tudi na videz povsem običajna bela zavesa, ki sliši na ime gunnlaug. Kot pravijo pri podjetju Ikea, ima ta akustična zavesa več funkcij: »je elegantna, filtrira svetlobo in zaduši zvok vsakodnevnih aktivnosti, kot so žvenket posode, rožljanje pribora ali ropot stolov med premikanjem«. Pater familias bo lahko torej po kosilu zavit v zaveso mirno zadremal, medtem ko bo njegova družica neslišno rožljala in žvenketala med pospravljanjem sledi obeda. Posebna tkanina, iz katere je zavesa izdelana, namreč vpija zvok srednjih in visokih zvočnih frekvenc. Akustične zavese je mogoče obesiti na drog ali na karniso, najboljše delujejo, če niso povsem raztegnjene, ampak bolj nagubane in odmaknjene od stene od devet do petnajst centimetrov. Naprodaj so v paru, vsak kos je dolg tri metre, širok pa približno polovico manj. Izdelane so iz poliestra, ki je v celoti recikliran. Mogoče jih je oprati v stroju, s programom za občutljivo perilo, nikakor pa jih ne gre nositi v kemično čistilnico.

Breznosi Ostržek

Verjetno se je vsak, ki le sem pa tja zabije kak žebelj in tega ne počne profesionalno ali dovolj redno, da bi bil v opravilu zverziran, s kladivom že kdaj kresnil po prstih. Oblikovalec Avihai Shurin je za blagovno znamko Monkey business, ki ponuja izvirne in duhovite gospodinjske pripomočke, v ta namen zasnoval držalo žebljev oziroma varuha prstov. Gre za plastično pripravo v podobi literarnega junaka Ostržka, čigar obraz pa je brez znamenitega dolgega nosu; slednjega lahko ustvarimo prav z žebljem, med zabijanjem pa se nos zmanjšuje. Luknja namesto nosu je namenjena manjšim žebljičkom, malo večja je luknja na mestu, kjer naj bi bila usta, sledijo še tri luknje nižje, namesto gumbov na puloverju, ki pa so žal enake velikosti, kar je manjši oblikovalski faux pas. Luknjice naj bi bile sicer primerne za večino velikosti žebljev. Po sredini telesa je Ostržek razklan, da lahko v zarezo vtaknemo cvek in ga zataknemo v luknjico prave velikosti, v kateri bo tičal med zabijanjem. Pripomočka, ki namesto nas drži žebelj, seveda ne smemo pozabiti pravočasno umakniti, sicer bo ostal pribit na zidu.

Kolo O

Sobno kolo se kljub najboljšim namenom in načrtom za bolj zdrav in aktivni način življenja pogosto prelevi v kup sramote, ko postane odlagališče za obleke. Minimalistično kolo, imenovano the-O, pa je že zasnovano tako, da se po potrebi udinja tudi kot pohištvo. Kadar ga ne uporabljamo, nanj lahko postavimo lončnico ali kupček knjig, lahko pa nam služi kot stol celo takrat, ko ga poganjamo. Izdelano je iz jeklene konstrukcije in belega plastičnega sedala ter vrtljivega mehanizma s pedali. Sedež ne deluje ravno udobno, kar se da nedvomno popraviti s kakšno blazino. Ročajev ni, med poganjanjem pedal se lahko držimo edino za zadnji del sedala, da poskrbimo za pokončno držo. Kolo, ki ga za zdaj še ne izdelujejo množično, so zasnovali v dveh velikostih, za večja in manjša stanovanja, prav pa bo prišlo tudi v pisarni ali celo čakalnici, v kateri bi se med sedenjem lahko razgibali. Izmislili so si ga južnokorejski oblikovalci Kim Dambi, Kim Kjung Džin, Park Sangdžin in Park Sung Sun ter zanj pred kratkim prejeli znamenito nagrado red dot, s katero odlikujejo najboljše svetovne oblikovalske dosežke.

Skiro na pasji pogon

Iz časov pred električnimi skiroji izvira skiro na pasji pogon, ki že slabo desetletje predstavlja nekakšno novodobno pasjo vprego. Izmislil si ga je Mark Schuette iz Portlanda v Oregonu, ki ga je tudi poimenoval »dog powered scooter« in trdi, da ga je precej lažje upravljati kot kolo s psom na povodcu. Glede na to, da je pes v ogrodje vpet z ovratnico, je vprašanje, ali gre dejansko za mučilno napravo ali koristen pripomoček za sočasno razgibavanje kosmatinca in premikanje njegovega človeškega družabnika na mestu. Pes, ki sicer določa tempo, lahko teče le naravnost, krmilo pa je v človekovih rokah, enako kot zavore, če jih skiro ima. Pri tem pes ne more početi stvari, ki jih običajno počne med sprehodom, kot sta opravljanje potrebe in ovohavanje pasjih sporočil. Nastavek je snemljiv, na skiro pa jih lahko namontiramo več in s tem vprežemo tudi do štiri štirinožce. Primeren je predvsem za pse, ki so starejši od enega leta in mlajši od deset, zlasti pa takšne, ki radi veliko tečejo. Schuette tudi zagotavlja, da je povsem varen in da pri dva tisoč prodanih skirojih še nihče ni poročal o kakšni poškodbi psa ali človeka med vožnjo.

Kartonska britvica

Britvic za enkratno uporabo zaradi ostrih delov žal ne reciklirajo, tako da sodijo med mešane komunalne odpadke in jih na svetu vsako leto na milijarde konča na smetiščih. Njihovo poimenovanje je sicer rahlo nerodno, saj svojemu namenu običajno služijo od 3- do 10-krat. Plastično držalo odvržnih britvic je znatno bolj dolgoživo od rezil, ki se po nekaj britjih skrhajo ali zamašijo; kot vemo, plastika niti v nekaj stoletjih ne razpade popolnoma, delci mikroplastike pa pomenijo resno obremenitev za vse, kar je živega. Japonsko podjetje Kai je letos predstavilo na prvi pogled povsem neverjetno alternativo, do okolja prijaznejšo britvico za enkratno uporabo, pri kateri je ročaj izdelan iz kartona, ki je zaradi posebne prevleke vodotesen. Japonci slovijo kot izumitelji origamija in tudi pri tej britvici je treba okoli rezila najprej lastnoročno zgibati kartonsko držalo. Ne le uporabljeni material, izvirno je celo oblikovanje, ki je spolno nevtralno; uporabnice britvic za enkratno uporabo morajo običajno plačevati tako imenovani roza davek, ko jim proizvajalci za enak izdelek zaračunajo višjo ceno od tistega, ki je namenjen moškim.

Iglu povšter

Dober spanec je pol zdravja, vsekakor pa zelo pripomore h kakovosti življenja, česar se običajno zavemo takrat, ko nam spanec umanjka. Nekateri težko zaspijo, če okoliščine niso deviško popolne, brez zvokov, svetlobe ali drugih motečih dražljajev – prav njim je namenjen japonski igloo dome pillow, vzglavnik v obliki igluja oziroma kupole. »Če imate težave s spanjem, preizkusite iglu vzglavnik in izkusite spokojnost knjižnice,« pravijo ponudniki. Takšen spalni zapik sicer ni poceni, saj kupca olajša za dobrih sto petdeset evrov, a zna rešiti marsikateri odnos, ker je kot nalašč za tiste, ki si delijo posteljo, ne pa tudi mnenja glede idealnih okoliščin za spanje, in je to, kar je za enega pravšnje, drugemu presvetlo ali prehrupno. Iglu blazina je videti kot nekakšen šotor, v katerega vtaknemo glavo med spanjem. Čeprav navajajo, da vpije 99,9 odstotka svetlobe in kar okoli 126 odstotkov zvoka, ni znano, ali nas uspešno zaščiti pred partnerjevim smrčanjem. Kupolasto blazino lahko peremo v stroju, je razstavljiva in zložljiva, uporabljamo jo lahko v postelji in tudi na mizi ali celo na tleh.

Človek na vrvici

Sprehajalci psov so pogosto opaženi s pametnim telefonom v eni roki in povodcem v drugi. Včasih se telefonu pridruži še vrečka iz trgovine, in ker človek ni hobotnica, mu hitro zmanjka rok. Na srečo obstaja cel kup povodcev, ki omogočajo prostoročno sprehajanje psov in naj bi celo nudili boljši nadzor nad psom kot pri držanju povodca v roki. Dotični, ki ga predstavljamo tukaj, je na videz precej osnoven in si ga lahko nadanemo prek ramena ali okoli pasu, po želji pa ga lahko uporabljamo tudi klasično. Njegova dolžina je nastavljiva, od 120 do 240 centimetrov, izdelujejo ga v šestih različnih barvah. Kot posebej priročen se prostoročni povodec na primer izkaže pri fotografiranju s fotoaparatom ali lupljenju ter uživanju pečenega kostanja med sprehodom, pri čemer seveda potrebujemo obe roki. Načeloma je kakovost izkušnje sprehajanja ljubljenčka brez uporabe rok povezana tudi s temperamentom psa – če je lepo vzgojen, ubogljiv in nasploh neproblematičen, bo šlo gladko, če je močan, veliko vleče in njegov lastnik ni najbolj telesno pripravljen, pa se pri dvonožcu poveča verjetnost poškodbe hrbta.