-
Rizling polka je prvenec, čeprav je bil Kardoš že nominiran za nagrado kresnik za roman leta - bil je eden od dopisovalcev v Sekstant s triglavim avtorstvom. Naslov Rizling polka rahlo zavaja, ne gre za kakšno pijansko margino, čeprav seveda tudi kaj spijejo, okolje je že stimulativno, svet vinskih goric in velikih vinogradov z rizlingom ob reki skozi manjše mesto, v katerem je vse polno intrig in prešuštva in je...
-
Esejistična študija, ki poskuša prikazati vse, kar se je vedelo o bralcih in branju.
-
Sandra Bašić Hrvatin, Brankica Petković: In temu pravite medijski trg?
Avtorici, izvrstni poznavalki medijske scene, sta začeli medijsko lastništvo raziskovati že pred leti. Nova knjiga Mirovnega inštituta o razmerah v medijih v Sloveniji je vsaj v prvem delu nadaljevanje zgodbe o netransparentni prepletenosti lastniških povezav, na koncu katerih pogosto vznikne država, katere majhni lastniški deleži se seštevajo.
-
John Kennedy Toole: Zarota bebcev
Ignacij J. Reilly prezira vse, kar je ameriško: komercializem, denar, uspeh, popkulturo, delovni fanatizem, ameriški sen, napredek, film, TV in srednji razred, oh, pa tudi kontrakulturo šestdesetih, toda sam je videti kot Shrek z brki, s čipsom v ustih, s kocinami v ušesih in z zeleno lovsko kapo na glavi. Ignacij je edini, ki v šestdesetih ne uživa.
-
Množici piscev knjig, ki se v naslovu ponašajo z "Evropo", se je pridružil tudi Janko Kos, akademik ter viden literarni teoretik in zgodovinar. V intervju na TV Slovenija je svoje delo označil kot zbornik razprav, ki naj bi omogočile globlji vpogled v plast naše kulturne zgodovine in njeno prepletenost z evropskimi literarnimi in kulturnimi tokovi.
-
30. 12. 2007 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Feri Lainšček: Nedotakljivi: Mit o Ciganih
Nedotakljivi, zgodba štirih generacij balkanskih Romov, ki jo Feri Lainšček položi v usta Lutviju Mirgi Belmoldu aus Shankaj Gavu, je roman o dedu Jorgi Mirgi, ki se je preživljal z izdelovanjem brusnih kamnov, o očetu Ujašu Mirgi, ki je tihotapil iz Trsta, in o sinu Donu Belmoldu Mirgi, ki se je vdal drogi.
-
30. 12. 2007 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Jurgen Habermas: Med naturalizmom in religijo
V Sloveniji so se v boj za oblast vključili mnogi intelektualci. In mnogi so potem na oblast tudi prišli, toda pri tem so naredili fatalno napako: mislili so, da so ostali intelektualci. Jurgen Habermas, veteran mnogih filozofskih bitk, debat in polemik in avtor mnogih slavnih knjig (Strukturne spremembe javnosti, Spoznanje in interes), jim zdaj - v tehle "filozofskih sestavkih" - pove resnico: "Na javnih...
-
30. 12. 2007 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Étienne Balibar: Mi, državljani Evrope?
Nastop globalnih družbenih gibanj, ki so vzniknila po propadu socialistične alternative kapitalizmu, je povzročil krizo v Evropi nastalih političnih kategorij. Tudi tistih, ki so imele emancipatorni naboj. Kaj pa ima neozapatistična politična kategorija "školjka" (caracol), ki je organizacijska oblika skupnosti v uporu na mehiškem jugu, obenem pa predstavlja medij njenega samorazumevanja v globalizaciji, s...
-
20. 12. 2007 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
" Esesovci so se zdeli bolj zaskrbljeni, bolj vznemirjeni kot ponavadi. Obesiti otroka pred tisoči gledalcev ni bila majhna stvar. Vodja taborišča je prebral obsodbo. Vse oči so bile uprte v otroka. Bil je mrtvaško bled, skoraj miren, grizel si je ustnice. Zakrivala ga je senca vešal. Lagerkapo je tokrat odklonil pomoč rablju. Nadomestili so ga trije esesovci.
-
20. 12. 2007 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Boris Akunin ni samo psevdonim v Gruziji rojenega Grigorija Čhartišvilija, japonista, prevajalca in kritika, to je pravi beletristični projekt, pri čemer je dobrih dvesto strani Leviatana ena od enajstih kriminalk o pronicljivem ruskem plemiču Erastu Fandorinu, ki rešuje uganke ob koncu 18. stoletja. V slovenščino sta iz te serije že prevedena spletkarska kriminalka Fandorin in vohunska kriminalka Turški...
-
20. 12. 2007 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Vinko Ošlak: Obe kraljestvi, eseji
Knjiga Obe kraljestvi Vinka Ošlaka, človeka, ki je izstopil iz katoliške cerkve, ker se je po njegovem oddaljila od svojega poslanstva, ponuja množico esejev, samospraševanj o razmerju med kraljestvom sveta in kraljestvom boga.
-
13. 12. 2007 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Irene Nemirovsky: Francoska suita
To je knjiga o vojni. Pisateljice, ki vojne ni preživela. Je tudi zgodba o Franciji, razpeti med naše in njihove; o beguncih v lastni državi; o bogatih, ki se skušajo na vsak način držati svojega stanu; o ljubezni, ki presega sovraštvo, pa je ravno zaradi tega označena za grešno.
-
13. 12. 2007 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Pazite se psa je rahlo bizaren krimič, ki se dogaja v pariški meščanski hiši, kjer najemnike skrbno izbirajo in niso sleherniki, nedvomno so posebneži: Maks je pisec feljtonov, ki je s svojo prisotnostjo vznemiril soseda Eugena, čudaka, ki barva jajca (nekaj zamisli, kako zagreniti življenje sosedom, je res vrhunskih); tam je še podivjani fant Burno, ki je umoril psa gospe Brichon, ta pa je tako ali tako...
-
13. 12. 2007 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Bernard Nežmah: Jelcinova Rusija
Gotovo se sprašujete: kako to, da se je Rusiji zgodil Putin, ki se za demokracijo ne meni? Odgovor je preprost: pred vladarjem, ki se ne meni za demokracijo, se vedno pojavi kak vladar, ki ljudem vzame vero v demokracijo. V Rusiji je bil tak vladar Boris Jelcin, predsednik, ki je Rusom vzel vero v demokracijo.
-
13. 12. 2007 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Brane Praznik: Branilci domovine II, trgovci s smrtjo
"Pri meni tega denarja ni," je Janša navrgel na koncu seje o zaupnici vlade, "nobena politično sponzorirana knjiga, ki je nekje na klopeh tukaj, tega ne more zanikati." Premier je imel v mislih že nekaj mesecev staro knjigo novinarja Frangeža in novejšo Braneta Praznika, nekdanjega morisovca, ki zase pravi, da je nekoč lastnoročno štel marke od prodaje orožja.
-
7. 12. 2007 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Strip Bumerang, edina osrednja in hkrati nesubvencionirana stripovska revija na Slovenskem, je kljub turobnim prerokbam preživela prvo leto izhajanja na trgu, ki je stripovskim izdajam tradicionalno nenaklonjen. Uredništvo se je bržčas zato odločilo, da prehod v drugi letnik zaznamuje s tematsko številko, v celoti posvečeno "domačemu stripovskemu virtuozu, ki se brez vidnih kvalitativnih nihanj loteva...
-
7. 12. 2007 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
William Sutcliffe: Si izkušen?
Nahrbtnikarji so "svetovni popotniki". Nabašejo cunje v ruzak, sedejo na letalo z najcenejšo karto, spijo v hostlih, se pogovarjajo z drugimi nahrbtnikarji, ves preostali čas pa berejo Lonely Planet, Knjigo, kot jo označi William Sutcliffe. Si izkušen? je iskrena, ironična pripoved o resničnosti potovanj backpackerjev, kjer je vse skupaj videti kot iniciatorski obred v poznih...
-
7. 12. 2007 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Nela Malečkar (ur.): Slovenski pesniki o mačkah
Simon Jenko je pisal o mačji ljubezni, Srečko Kosovel o mačjem klavirju, Lojze Krakar o koči z mačkom spovednikom, Dane Zajc o beli mačkici, Milan Kleč o mačku, ki nima ljubic, Primož Čučnik o mačji svobodi... vsi ti verzi so speti v mačjo ogrlico s pravimi mačjefenskimi ilustracijami Radovana Jenka.
-
7. 12. 2007 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Ur. Inge Pangos in Alenka Pirman
Knjiga Razvezani jezik je posebna v več pogledih. Prinaša izbor vsebin iz Razvezanega jezika, prostega slovarja žive slovenščine, ki od decembra 2004 na pobudo Društva za domače raziskave biva na naslovu http://razvezanijezik.org. Ta je poseben v tem, da, tako kot pri Wikipediji, gesla in članke lahko vnaša in ureja vsak. Nepričakovano za takšno delo je, da ne gre za jezikoslovno, temveč za umetniško delo.
-
2. 12. 2007 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Predstavljajte si otroka, ki se nalahno udari po licu. In sedaj, kako ga z enako silo oplazi materina dlan. Zakaj otroka v drugem primeru neprimerno bolj boli kot v prvem? Jasno je, da odpira vprašanje nasilja ogromen fenomenološki prostor, ki gre daleč prek štetja trupel ali ocenjevanja škode. Na to zavito pot se je Žižek podal v svoji zadnji knjigi z istim naslovom (Nasilje) in kot vedno ni napisal nekakšnega...
-
2. 12. 2007 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
"Plamen revolucije je bila kinodvorana, največji kino v mestu, in tja je zdaj šla tudi naša šola, in tudi jaz sem redno zahajal v ta kino, toda zaradi trde teme, v kakršni smo običajno morali sedeti in čakati na elektriko, sem bil nazadnje v njej pred enim letom" in tako dalje. Stavek potem traja še petkrat, desetkrat toliko. Stavki v Belem kralju se ne končajo - daljši so od odstavkov, včasih celo od poglavij.
-
2. 12. 2007 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Patrik Süskind: Zgodba gospoda Sommerja
Deček živi v Dolnjem Jezeru, pleza na drevesa in računa, s kakšno hitrostjo bi padel z njih, pri histerični gospodični Funkel se uči igranja na klavir, upa, da bo domov pospremil deklico Karolino, se trudi izboljšati vožnjo s kolesom in pri sosedih škili v televizijo, tehnološko čudo. A vse to ni nič v primerjavi s skrivnostjo gospoda Sommerja, čudaškega hodca, za katerega nihče ne ve - niti noče vedeti -, zakaj...
-
22. 11. 2007 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Dr. France Bučar: Rojstvo države - Izpred praga narodove smrti v lastno državnost
France Bučar, prvi predsednik slovenskega parlamenta in človek, ki je v Strasbourgu leta 1988 vsej Evropi razložil, kaj se dogaja v Jugoslaviji, tukaj pa so ga komunisti razglasili za narodnega izdajalca, je napisal esejistično knjigo o nastanku Slovenije. Drugače od aktualne politične (re)interpretacije zgodovinskih resnic izvora državnosti ne vidi v zlatih časih osamosvojitve ali, kar je sicer še absurdneje, v...
-
22. 11. 2007 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Tito ni maral, kadar so mu prepevali "Druže Tito, ljubičice bela". Kardelj ga je klical Joža, Jovanka pa Tito. Bruno Kreisky je bil tako skopušen, da je na sprejemih za pitje šampanjca nastavljal male kozarce, za pitje vode pa velike. Avstrijski veleposlanik je na Titovem "diplomatskem lovu" ubil francoskega veleposlanika. In tako dalje.
-
22. 11. 2007 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Kaj se lahko zgodi med aperitivom v dnevni sobi in kokosovo kremo po bavarsko s tropskim sadnim sokom, če sta vmes še predjed in glavna jed? Poštirkana večerja se lahko spremeni v psihotobogan s pijanimi ženami, biseksualnimi soprogi, mrtvimi brati...Nenadoma tisti, ki je bil na začetku obsojen, da je neuravnovešen, deluje kot popolnoma priseben.
-
15. 11. 2007 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Gabriela Babnik: Koža iz bombaža
On iz Burkine Faso, ona iz Ljubljane, on temen, ona riževa ženska. Se srečata, se zapleteta v razmerje, on pride v Slovenijo in mu je hladno.
-
15. 11. 2007 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Joseph Campbell: Miti, po katerih živimo
Joseph Campbell (1904-87), ameriški primerjalni religiolog, je blestel s svojimi knjigami o mitologiji. Knjiga Maske Bogov, ki je zelo vplivala na Lucasa in Vojno zvezd, je klasika, toda nič manjša klasika ni knjiga Miti, po katerih živimo, ki je izšla leta 1972, v njej pa je zbran ducat predavanj, ki jih je imel med letoma 1958 in 1971, recimo "Vpliv znanosti na mit", "Ločitev vzhoda in zahoda", "Zen",...
-
15. 11. 2007 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Rosvita Pesek: Osamosvojitev Slovenije
Včasih, za kak konec tedna, še vedno obiščem Arijano in Marka. Čeprav se po navadi ne strinjamo skoraj v nobeni stvari, nas druži velika ljubezen do dobre hrane (in vinca), ki jo je mogoče pojesti v sicer že dodobra skomercializiranih oštarijah na istrskih gričkih. In Marko, to ni nobena skrivnost, je bil in je še velik nasprotnik slovenske osamosvojitve.
-
6. 11. 2007 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Helena Motoh: Žgečkanje ušes in kitajska influenca
Sinologinja in doktorica filozofije Helena Motoh je knjigo podnaslovila Recepcija idej kitajske filozofije v evropski novoveški filozofiji. Zveni namenjeno zgolj ozkemu strokovnemu krogu, zainteresiranemu za zgodovino idej in medkulturni dialog, a avtorica zanimive vpoglede v evropsko in kitajsko misel ter njuno interakcijo ponuja tako strokovni kot širši zainteresirani javnos...
-
6. 11. 2007 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Hadžem Hajdarević: Ustje jezika
Pesniška zbirka Ustje jezika bosanskega pesnika Hadžema Hajdarevića je v prvem, temačnejšem delu ( Futur pepela in ognja ) vpeta v deželo, ki je ni, v deželo, ki so ji popili vode, ki jo delijo na veter in zrak, ki nima tal, med vode Drine in Sutjeske, Pive in Neretve, med založeno zgodovino in novi strah pred pozabo, v drugem, vedrejšem ( Na sonetnih otokih ) pa Najtežja zgodba postane preprosta, ko jo jezik...