Péter Nádas: Lastna smrt//Skrbna opredelitev kraja

Vse življenje sem bil zdrav, zdaj pa tole, je bil po mnenju poslušalcev najduhovitejši napis na nagrobniku, ko so se v radijski oddaji javljali na temo. Tako se začne tudi Nádaseva kratka zgodba Lastna smrt, s čudenjem, da se mu malo po petdesetem kljub telesni aktivnosti tako jasno in sproti kažejo postopni znaki infarkta, in je kar podkovan, da bolečina v rami nastane zaradi zamašenih žil, pa kako...

David Lynch: Kako ujeti veliko ribo

David Lynch je posnel nekatere najbolj slavne in najbolj kultne filme zadnjih treh dekad, toda v knjigi Kako ujeti veliko ribo ga presenetljivo najdete na terenu pokojnega Janeza Drnovška. Spodaj, v podnaslovu, piše »Meditacija, zavest in ustvarjalnost«, kar pove vse. In česar ne pove podnaslov, doreče posvetilo - »njegovi svetosti Maharišiju Maheši Jogiju«. Ha.

Članek 43402

To je roman, ki bi si ga morala zbirka Nova Evropa izmisliti, če ga ne bi bil napisal Nooteboom, nizozemski pisatelj, avtor romana Rituali o različnih privrženostih in obredih, med njimi čajni ceremoniji, pa eseja o Evropi in njenih mitoloških koreninah, posilstvu bika, ki je preoblečeni bog in sploh. Vsi sveti govorijo o usodni privlačnosti med nizozemskim snemalcem in eksperimentalnim režiserjem Arthurjem, ki so...

Ursula K. Le Guin: Ples na robu sveta

Ursula K. Le Guin je ameriška pisateljica, ki je prvič zaslovela z Levo roko teme, s sci-fi romanom, ki je postal takojšnja klasika, kult in bestseller, vrgel pa ji je tudi Huga in Nebulo, najvišji priznanji za sci-fi literaturo. Sledili so novi sci-fiji, novi bestsellerji, novi kulti, novi Hugi in Nebule. V glavnem se je držala sci-fija, fantazijskih romanov, trivialnih, akademsko nepriznanih žanrov, toda nalašč...

Mary Dorcey: Hrup iz lope

Hrup iz naslova delata punci v spalki za dve, ki se zatečeta v lopo lezbičnega para, in tudi sicer je nekaj - od devetih - zgodb Dorceyjeve posvečenih, dobesedno, ženskim skupnostim, ženskam, ki opravljajo družbeno poslanstvo v skupinah za pomoč trpinčenim, posiljenim, ki se na taborih pripravljajo na samoobrambo, kar pomeni tudi proteste in protiprotidemonstrantske taktike, ženskam, ki se borijo proti...

Avgust Demšar: Olje na balkonu

Kaj vse se dogaja za temi stenami, kaj vse se dogaja v teh sobah, je temeljno vprašanje Grumovega Dogodka v mestu Gogi, in razen tega, da vsi kukajo drug drugemu v lonec, se tam res nič bistvenega ne zgodi. Kar bi moral biti umor, je samo ponesrečen ljubavni obračun, truplo shodi in z dogodkom ni nič. Od Grumovega časa med obema vojnama se je marsikaj spremenilo, najprej sta kriminalka in detektivka doživeli...

Michel Foucault, Noam Chomsky, Paolo Virno: Človeška narava in zgodovina

Novembra 1971 sta v Eindhovnu pred TV kamerami razpravljala Michel Foucault in Noam Chomsky, francoski in ameriški družboslovec. Njuna razprava, naslovljena O človeški naravi - pravičnost proti moči, je bila zgodovinska. Iz treh razlogov.

Thomas Cathcart & Daniel Klein: Ste že slišali tistega o Platonu ...

Najprej vic.

Aleksej Ivanov: Geograf je zapil globus

Sodobna ruska literatura, kolikor jo poznamo, ima v zadnjem času dve veji, ena je izrazito izvozno naravnana in imamo potem posnetke klasične kriminalke, recimo Marinino, Akunina, ali pa izrazito udarno ezoterično literaturo, recimo Pelevina in Sorokina; na drugi strani pa je usmerjena v predelavo in dopisovanje ruske klasike, ne nujno samo realistične.

Andrej Detela: Sanje v vzhodni sobi

V Sanjah v vzhodni sobi so zbrani Detelovi dnevniki z desetih potovanjih po Japonski, Indiji in Avstraliji, nastajali so sproti kot elektronska pisma, zaradi pogosto slabih razmer za pisanje in naglice, ki je bila posledica tega, so včasih dopisani komentarji, ki osvetlijo situacije z razširjenim, kasnejšim razumevanjem. Ne glede na namen potovanja, Detela je izumitelj in znanstvenik, fizik, tako so izgovori za...

Mabel Iam: Strastni seks za moške in ženske

Najprej Slovenci nismo imeli nikakršnih verodostojnih zapisov o spolnosti, ali pa jih je bilo zelo malo. Sploh pa takih, ki bi znali najti skupni jezik med poljudnostjo in strokovnostjo. Nič čudnega, da so na pojav pornografije mnogi Šentflorjanci reagirali panično, da ne rečem histerično, saj jih ni imel kdo smiselno podučiti o tem, da tista kinetična, žanrsko profilirana fukarija ni učni, ampak spolni pripomoček.

Kurt Vonnegut: Mati noč

Domovina, ti si kakor mošt, sladka, ampak čreva bolijo, pravi nekje Fran Milčinski in parafrazira seveda tisto cankarjansko o vlačugi; nekaj takega si verjetno misli tudi glavni junak Vonnegutovega romana Mati Noč Howard W. Campbell - naslov romana je vzet iz drugega dela Fausta, natančneje iz Mefistovega govora o prvotnem izvoru in dominaciji zla, in zlo je tudi glavna tema tega pisanja.

Rodney Stark, William Sims Bainbridge: Teorija religije

Pred leti so nekateri eksperti mislili, da je propaganda brez prihodnosti - da bo torej s propagando konec, ko bo človeštvo napredovalo in se izobrazilo. Pa se je zgodilo ravno obratno: bolj ko so ljudje izobraženi, pismeni in informirani, lažji plen propagande so. Še več, bolj ko so ljudje izobraženi, pismeni in informirani, bolj potrebujejo propagando.

Thomas Luckmann: Družba, komunikacija, smisel, transcendenca

Abstraktne knjige prepoznate po abstraktnih naslovih, ki si skušajo čestitati za težo. In naslov Družba, komunikacija, smisel, transcendenca je tako abstrakten, da mu težko salutirate - in da pričakujete nekaj zelo splošnega. Splošne teze, splošne fraze, splošne poglede, splošno sociologijo. Ker me uvodna razprava, naslovljena Kako družbene vede vidijo realnost (" Naj je tudi sociologija v zadnji polovici stoletja...

Janja Vidmar: Angie

Ko sem začel brati, so med mladinsko literaturo vsiljivo dominirale zgodbe o tem, kako punce srečajo par let starejšega dolgolasca, ki špila ali posluša rokenrol, jih slej ko prej napelje na mamila in deflorira, posledici tega pa sta po pravilu nosečnost in uničena mladost. Ali pa se je mularija zbrala, da bi pokazala, kako je kolektiv vedno nekaj več od posameznika, pa so potem uredili kakšen zapuščen mlin,...

Jean-Paul Sartre: Oris teorije čustev

Jean-Paul Sartre, veliki francoski filozof, je to - relativno neambiciozno naslovljeno - knjižico objavil leta 1939, leto po izidu romana Gnus in štiri leta pred izidom filozofskega monumenta Bit in nič, v katerega je spumpal tudi spoznanja iz te knjižice. In Oris teorije čustev lahko razumete predvsem v tem smislu: kot zbiranje materiala, kot brskanje, kot napol skavtsko ogledovanje terena, kot premetavanje...

Zoran Ferić: Otroci Patrasa

Ferić je FAK-ovec, sodi v heterogeno skupino piscev, zbranih pod znamko Festival A. književnosti, ki je bila konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let, pred samorazpadom, pravi hit in popularizator literature, avtorji so nastopali širom po 'lijepi naši' in polnili dvorane, družila pa jih je kvečjemu zadržanost do postmodernistične pripovedne zvijačnosti in nacionalizma.

Michael Crichton: Naslednji gen

Crichton je od poselitve jurskega parka z dinozavri eno bolj vročih in primerno plačanih peres; sprememba paradigme iz silicijeve v gensko je v zraku in v tem rudniku uspešno kopljejo ne samo on, ampak tudi drugi populistični avtorji, recimo Houellebecq s svojim zadnji romanom Možnost otoka.

Peter Mlakar: Omračitev uma

"Menjavanje partnerjev je bilo nujno in vseobče. Ženskam je ob pomnogokratenih orgazmih brizgala iz vagine še posebna sluz, ki je dokazovala moč dražljaja. V njej so si umivali obraze moški, ko so stružili riti svojih ljubic, izsiljevali iz njih drek, polnili njihova zgornja in spodnja usta z vročo spermo ter se izbrizgavali po njihovih ritnicah, trebuhih ali božanskih joških.

Venko Andonovski: Azbuka za neposlušne

Milorad Pavić, srbski pripovednik, poznan po Hazarskem besednjaku in Krajini, slikani s čajem, pa še je tega, je eden pionirjev prozne kombinatorike in bi ob Danilu Kišu verjetno edini iz prostora ciljal na nobela vsaj za vnaprejšnjo interaktivnost svojih romanov, če se ne bi toliko nacionalno naprezal; njegova proza je ezoterična, naslanja se na barok in srednji vek, ves čas išče zunanjo formo: slovarja,...

Dušan Šarotar: Biljard v Dobrayu

Po šestdesetih letih in skladovnicah knjig, ki oživljajo čas in duh druge vojne, se je zazdelo, kot da literatura nima več kaj dodati. Toda potem se pojavijo avtorji, ki ta isti čas prinesejo kot na dlani, toda v novi govorici, ki pripoveduje zgodbo spet od začetka.

Jeremy Rifkin: Konec dela

Ko so vam rekli, da imamo rekordno gospodarsko rast, ste ugotovili, da se vam to nikjer ne pozna. V čem je trik? Če si hočete odgovoriti na to vprašanje, si preberite knjigo Konec dela, v kateri Jeremy Rifkin ugotavlja: " Produktivnost v ZDA hitro raste in ob vsakem njenem povečanju odpustijo več delavcev."

Maruša Krese: Vsi moji božiči

Vsi moji božiči je med nominiranci za nagrado fabula za najboljšo zbirko kratkih zgodb, gre pa za utrinke, krokije, na hitro očrtane in nalašč nekronološke, asociativno nametane in tematsko razpršene božične situacije in atmosfere, kakor jih je v svojem mobilnem, skoraj nomadskem, nekje zapiše hipijevskem, življenju doživljala pisateljica, pesnica in esejistka.

Borivoj Dovniković Bordo: Šola risanega filma

Recimo, da hočete narediti risanko. In recimo, da potem v knjigarni ali pa knjižnici najdete prevod Šole risanega filma, ki jo je pred mnogimi leti, še tam ob koncu sedemdesetih, feljtonsko pisal hrvaški animator Borivoj Dovniković Bordo in jo potem v knjižni obliki objavil leta 1983.

Daniel Kehlmann: Izmera sveta

Pisati prozo o izbruhu znanstvenih odkritij na prelomu XVIII. in XIX. stoletja je očitno moderno in se splača; v nemščini je to v zadnjem času uspešno in nagrajevano naredil že Sven Nadolny z romanom Odkritje počasnosti o raziskovalcu Johnu Franklinu (1786-1847), ob odkritju novih polarnih teritorijev slavnem po preživetju z žvečenjem čevljev in garderobe.

Simcha Jacobovici & Charles Pellegrino: Jezusova družinska grobnica

Če ste že ravno tuhtali, kam je po Titaniku izginil James Cameron: pisal je predgovor h knjigi Jezusova družinska grobnica. Njen podnaslov pove vse: " Odkritje, ki bo za vedno spremenilo zgodovino ". Kar je seveda pretiravanje, če pomislimo, da bi lahko zgodovino težko kaj bolj spremenilo, kot jo je spremenila Da Vincijeva šifra, ki pokriva isto topiko kot ta knjiga, česar se njena avtorja, ...

Milan Jesih: Tako rekoč

Jesih je - spet ena tistih, kot da bi jo sam lansiral - tisti med pesniki, ki najbolje obvlada slovenščino, pravijo. V sedemdesetih, svinčenih, pravijo drugi, je v stilu, če te nekdo prisili, da greš eno miljo daleč..., napisal nekaj težkometalnih zbirk, Uran v urinu, gospodar!, Legende, Kobalt, Volfram, vpeljal dolg verz, ki se je zvrnil čez rob in šel samo podolgem oziroma počez v zbirke.

Rieko Matsuura: Natural Woman

Ko je japonski profesor književnosti intervjuval Henryja Millerja, ki je veljal za zapeljivca in erotomana in si je upal za tiste čase brez dlake na jeziku pisati o svojih pariških avanturah, je padlo seveda tudi vprašanje o seznamu, famoznem seznamu vseh nabiralcev in zbiralcev, seznamu, ki šele naredi Don Juana, vsaj v njegovih lastnih očeh.

Bernhard Schlink: Vrnitev domov

Novi roman avtorja znamenitega Bralca in knjige kratkih zgodb Ljubezenski pobegi.

Robert Levine: Sposobnost prepričevanja

Zakaj v trgovinah takoj po vhodu niso nikoli razstavljeni kaki omembe vredni artikli? Ker so ugotovili, da po vstopu v trgovino vedno potrebujemo pet do petnajst korakov, da se zberemo. Zakaj so nujni življenjski izdelki vedno razstavljeni na manj vidnih mestih? Ker vedo, da jih bomo itak poiskali. Zakaj so najdražji artikli vedno razstavljeni na desni strani? Ker so ugotovili, da kupce po vstopu v trgovino vedno...