J. M. Erre: Pazite se psa

Pazite se psa je rahlo bizaren krimič, ki se dogaja v pariški meščanski hiši, kjer najemnike skrbno izbirajo in niso sleherniki, nedvomno so posebneži: Maks je pisec feljtonov, ki je s svojo prisotnostjo vznemiril soseda Eugena, čudaka, ki barva jajca (nekaj zamisli, kako zagreniti življenje sosedom, je res vrhunskih); tam je še podivjani fant Burno, ki je umoril psa gospe Brichon, ta pa je tako ali tako...

Bernard Nežmah: Jelcinova Rusija

Gotovo se sprašujete: kako to, da se je Rusiji zgodil Putin, ki se za demokracijo ne meni? Odgovor je preprost: pred vladarjem, ki se ne meni za demokracijo, se vedno pojavi kak vladar, ki ljudem vzame vero v demokracijo. V Rusiji je bil tak vladar Boris Jelcin, predsednik, ki je Rusom vzel vero v demokracijo.

Brane Praznik: Branilci domovine II, trgovci s smrtjo

"Pri meni tega denarja ni," je Janša navrgel na koncu seje o zaupnici vlade, "nobena politično sponzorirana knjiga, ki je nekje na klopeh tukaj, tega ne more zanikati." Premier je imel v mislih že nekaj mesecev staro knjigo novinarja Frangeža in novejšo Braneta Praznika, nekdanjega morisovca, ki zase pravi, da je nekoč lastnoročno štel marke od prodaje orožja.

Strip Bumerang, Št. 13

Strip Bumerang, edina osrednja in hkrati nesubvencionirana stripovska revija na Slovenskem, je kljub turobnim prerokbam preživela prvo leto izhajanja na trgu, ki je stripovskim izdajam tradicionalno nenaklonjen. Uredništvo se je bržčas zato odločilo, da prehod v drugi letnik zaznamuje s tematsko številko, v celoti posvečeno "domačemu stripovskemu virtuozu, ki se brez vidnih kvalitativnih nihanj loteva...

William Sutcliffe: Si izkušen?

Nahrbtnikarji so "svetovni popotniki". Nabašejo cunje v ruzak, sedejo na letalo z najcenejšo karto, spijo v hostlih, se pogovarjajo z drugimi nahrbtnikarji, ves preostali čas pa berejo Lonely Planet, Knjigo, kot jo označi William Sutcliffe. Si izkušen? je iskrena, ironična pripoved o resničnosti potovanj backpackerjev, kjer je vse skupaj videti kot iniciatorski obred v poznih...

Nela Malečkar (ur.): Slovenski pesniki o mačkah

Simon Jenko je pisal o mačji ljubezni, Srečko Kosovel o mačjem klavirju, Lojze Krakar o koči z mačkom spovednikom, Dane Zajc o beli mačkici, Milan Kleč o mačku, ki nima ljubic, Primož Čučnik o mačji svobodi... vsi ti verzi so speti v mačjo ogrlico s pravimi mačjefenskimi ilustracijami Radovana Jenka.

Ur. Inge Pangos in Alenka Pirman

Knjiga Razvezani jezik je posebna v več pogledih. Prinaša izbor vsebin iz Razvezanega jezika, prostega slovarja žive slovenščine, ki od decembra 2004 na pobudo Društva za domače raziskave biva na naslovu http://razvezanijezik.org. Ta je poseben v tem, da, tako kot pri Wikipediji, gesla in članke lahko vnaša in ureja vsak. Nepričakovano za takšno delo je, da ne gre za jezikoslovno, temveč za umetniško delo.

Slavoj Žižek: Nasilje

Predstavljajte si otroka, ki se nalahno udari po licu. In sedaj, kako ga z enako silo oplazi materina dlan. Zakaj otroka v drugem primeru neprimerno bolj boli kot v prvem? Jasno je, da odpira vprašanje nasilja ogromen fenomenološki prostor, ki gre daleč prek štetja trupel ali ocenjevanja škode. Na to zavito pot se je Žižek podal v svoji zadnji knjigi z istim naslovom (Nasilje) in kot vedno ni napisal nekakšnega...

Gyorgy Dragoman: Beli kralj

"Plamen revolucije je bila kinodvorana, največji kino v mestu, in tja je zdaj šla tudi naša šola, in tudi jaz sem redno zahajal v ta kino, toda zaradi trde teme, v kakršni smo običajno morali sedeti in čakati na elektriko, sem bil nazadnje v njej pred enim letom" in tako dalje. Stavek potem traja še petkrat, desetkrat toliko. Stavki v Belem kralju se ne končajo - daljši so od odstavkov, včasih celo od poglavij.

Patrik Süskind: Zgodba gospoda Sommerja

Deček živi v Dolnjem Jezeru, pleza na drevesa in računa, s kakšno hitrostjo bi padel z njih, pri histerični gospodični Funkel se uči igranja na klavir, upa, da bo domov pospremil deklico Karolino, se trudi izboljšati vožnjo s kolesom in pri sosedih škili v televizijo, tehnološko čudo. A vse to ni nič v primerjavi s skrivnostjo gospoda Sommerja, čudaškega hodca, za katerega nihče ne ve - niti noče vedeti -, zakaj...

Dr. France Bučar: Rojstvo države - Izpred praga narodove smrti v lastno državnost

France Bučar, prvi predsednik slovenskega parlamenta in človek, ki je v Strasbourgu leta 1988 vsej Evropi razložil, kaj se dogaja v Jugoslaviji, tukaj pa so ga komunisti razglasili za narodnega izdajalca, je napisal esejistično knjigo o nastanku Slovenije. Drugače od aktualne politične (re)interpretacije zgodovinskih resnic izvora državnosti ne vidi v zlatih časih osamosvojitve ali, kar je sicer še absurdneje, v...

Ivan Ivanji: Titov prevajalec

Tito ni maral, kadar so mu prepevali "Druže Tito, ljubičice bela". Kardelj ga je klical Joža, Jovanka pa Tito. Bruno Kreisky je bil tako skopušen, da je na sprejemih za pitje šampanjca nastavljal male kozarce, za pitje vode pa velike. Avstrijski veleposlanik je na Titovem "diplomatskem lovu" ubil francoskega veleposlanika. In tako dalje.

Anna Davis: Večerja

Kaj se lahko zgodi med aperitivom v dnevni sobi in kokosovo kremo po bavarsko s tropskim sadnim sokom, če sta vmes še predjed in glavna jed? Poštirkana večerja se lahko spremeni v psihotobogan s pijanimi ženami, biseksualnimi soprogi, mrtvimi brati...Nenadoma tisti, ki je bil na začetku obsojen, da je neuravnovešen, deluje kot popolnoma priseben.

Gabriela Babnik: Koža iz bombaža

On iz Burkine Faso, ona iz Ljubljane, on temen, ona riževa ženska. Se srečata, se zapleteta v razmerje, on pride v Slovenijo in mu je hladno.

Joseph Campbell: Miti, po katerih živimo

Joseph Campbell (1904-87), ameriški primerjalni religiolog, je blestel s svojimi knjigami o mitologiji. Knjiga Maske Bogov, ki je zelo vplivala na Lucasa in Vojno zvezd, je klasika, toda nič manjša klasika ni knjiga Miti, po katerih živimo, ki je izšla leta 1972, v njej pa je zbran ducat predavanj, ki jih je imel med letoma 1958 in 1971, recimo "Vpliv znanosti na mit", "Ločitev vzhoda in zahoda", "Zen",...

Rosvita Pesek: Osamosvojitev Slovenije

Včasih, za kak konec tedna, še vedno obiščem Arijano in Marka. Čeprav se po navadi ne strinjamo skoraj v nobeni stvari, nas druži velika ljubezen do dobre hrane (in vinca), ki jo je mogoče pojesti v sicer že dodobra skomercializiranih oštarijah na istrskih gričkih. In Marko, to ni nobena skrivnost, je bil in je še velik nasprotnik slovenske osamosvojitve.

Helena Motoh: Žgečkanje ušes in kitajska influenca

Sinologinja in doktorica filozofije Helena Motoh je knjigo podnaslovila Recepcija idej kitajske filozofije v evropski novoveški filozofiji. Zveni namenjeno zgolj ozkemu strokovnemu krogu, zainteresiranemu za zgodovino idej in medkulturni dialog, a avtorica zanimive vpoglede v evropsko in kitajsko misel ter njuno interakcijo ponuja tako strokovni kot širši zainteresirani javnos...

Hadžem Hajdarević: Ustje jezika

Pesniška zbirka Ustje jezika bosanskega pesnika Hadžema Hajdarevića je v prvem, temačnejšem delu ( Futur pepela in ognja ) vpeta v deželo, ki je ni, v deželo, ki so ji popili vode, ki jo delijo na veter in zrak, ki nima tal, med vode Drine in Sutjeske, Pive in Neretve, med založeno zgodovino in novi strah pred pozabo, v drugem, vedrejšem ( Na sonetnih otokih ) pa Najtežja zgodba postane preprosta, ko jo jezik...

Naguib Mahfouz: Pot med palačami; Palača poželenja; Cukrarska ulica

Čeprav je zadnji del Kairske trilogije, enega temeljnih del sodobne arabske književnosti, Cukrarska ulica, v slovenščini izšel letos, šele po smrti egipčanskega nobelovca Naguiba Mahfouza, je to vseeno velikanski poklon avtorju in nedvomno bogat biser v slovenskem prevodnem leposlovju.

Vinko Möderndorfer: Odprla sem oči in šla k oknu

Lacroixova enodelna oblekica, Baldinijevi sandali, perilo Perla, obleke Rocco Barocco, kratke hlače Dolce&Gabbana, jadrnice Dufourt 325 GL, vse zasluženo z očetovo uspešno kariero, v vsem tem on in ona, očitno v krizi srednjih let, brez svoje identitete, čakajoč na nekaj, kar ju bo premaknilo, na obali pa postavni nagi osemnajstletnik s knjigo Lorcinih pesmi...

Candace Bushnell: Šminkasta džungla

Gospa Bushnell še vedno jezdi na svoji megauspešnici Seks v mestu. Šminkasta džungla ni nič drugačna: zgodba o megauspešnih Newyorčankah, ki imajo naduspešne kariere, kupujejo diamante, se ločujejo, imajo manekenske ljubimce in gromozanska stanovanja s pogledom na Centralni park, hodijo z bogataši, so noseče... skratka, so ideal vsake sodobne ženske.

Philip K. Dick: Ali androidi sanjajo o električnih ovcah?

"Emigrirajte ali degenerirajte! Izbira je vaša!" Tako se glasi propagandni slogan, ki ga vrtijo v sci-fiju Ali androidi sanjajo o električnih ovcah?, po katerem je Ridley Scott posnel Iztrebljevalca, sodobno filmsko klasiko, toda nič manjšo od samega romana.

Fjodor Sologub: Mali hudobec

Fjodor Teternikov, ki se je rad podpisoval kot Sologub, je bil med sodobniki eksces - "uslužbenec hudiča". V zgodovino ruske literature pa se je skromno vpisal kot "eden izmed" začetnikov simbolizma.

Manca Košir: Moška pisma

Ni še dolgo, kar je dr. Koširjeva, ki ni zgolj poznavalka moške drugačnosti, marveč predvsem izvedenka za novinarsko etiko in literarno novinarstvo, zatrjevala, da v Sloveniji nima česa brati, saj so tako rekoč vsi naši časopisi po domače povedano za en drek. Okej, nekaterim je šlo to žalostno dejstvo do srca in bržčas so ponižno zaprosili gospo profesorico, naj jim magari z epistolami, lahko pa tudi s kolumnami...

Georges Lefebvre: Francoska revolucija

Kako si predstavljamo francosko revolucijo? Navadno kot padec Bastije. Ko nam kdo reče "francoska revolucija", namreč že kar avtomatično pred sabo zagledamo Bastijo in ljudske množice, ki jurišajo nanjo - truma trupel, klavnica, kaos. Toda Bastija je bila v resnici le fusnota - Georges Lefebvre ji v Francoski revoluciji, 350-stranski monografiji, nameni le dva ne ravno dolga odstavka.

Antologija kubanske kratke proze: Zgodbe s Kube

Ana se po petnajstih letih izgnanstva vrne v rodno mesto, pa je ne tu ne tam, med deželama in kulturama. Pevka bolera iz kluba Votlina Amada Luna postane obsedenost mladega fanta, ki ga je spremljala s Kube v Ameriko. Miyares in Isolina obogatita zaradi psa, ki jima ga je podaril santer. Skupina vojakov se izgubi v angolski džungli in drug za drugim umirajo.

Lojze Peterle: Evropski večeri Lojzeta Peterleta

Uh, koliko založb je moralo sodelovati, da so izdale Peterletove pogovore s pomembnimi Slovenci na elitnih lokacijah, ki jih je predvajala tudi TV Pika. Na ploščku so pogovori razširjeni, čeprav nekateri manjkajo, v knjigi so prepisani vsi, a skrajšani in veliko manj zanimivi. Gostje pa (to je treba priznati) v glavnem veliki slovenski pomembneži.

Antoine De Saint-Exupery: Nočni let

Francoski pilot Antoine de Saint-Exupery je imel kratko življenje - in pisal je kratke romane. To, da je z letalom izginil leta 1944, je bila le izpolnitev prerokbe, ki jo je popisal v Nočnem letu - tudi Fabien, pilot poštnega letala, namreč izgine. In ko ga bodo enkrat našli, magari čez mnoga leta, tako kot so čez mnoga leta - menda - našli Saint-Exuperyja, bo obdan s sporočili, ki ne bodo imela več nobenega...

Isabelle Miniere: Navaden par

On se nekega dne zdrzne: prazen sem, votel, nič me ni. Na videz popoln par, uspešen, z otrokom, uglajen, notranje razpada. On se je znašel v eksistencialni krizi, ona svoje otroške frustracije zapolnjuje s pisanjem otroških zgodbic in nenehnim čustvenim izsiljevanjem moža.

Iztok Sitar: Zgodovina slovenskega stripa 1927-2007

“Sicer pa sta bila strip in film že od rojstva večna tekmeca, ki pa vseeno nista mogla eden brez drugega in sta si ves čas izmenjevala (ali bolje rečeno kradla) ideje,” v uvodnem delu piše Iztok Sitar. Drži, v razvitem svetu se je film marsičesa naučil od stripa (in obratno), v slovenskem mikrokozmosu pa stvari niso tako linearne.