-
Zablujena generacija: Mi smo stare pizde
Ko so se Ramones leta 1974 prvič pojavili na vratih kluba CBGB, ni dosti manjkalo, da bi jih lastnik zbrcal ven. Mislil je pač, da lokalna mularija spet preži na trenutek nepazljivosti, ko bo lahko nastopajočim sunila kak inštrument in ga s pridom uporabila v domači garaži. Štirje `bratje' Ramones so redarjem ob pomoči prijateljev in znancev v publiki le uspeli dopovedati, da seznam nastopajočih v primeru, če jih...
-
Tomaž Grom: Sonce in sončice po vsem svetu
Reviji Ciciban in Cicido sta skupaj z avtorjem in kontrabasistom Tomažem Gromom (Tilt, Alzheimer Trio...) izdali zgoščenko, na kateri na svojstveno inovativen način uglasbeno iskrivo in duhovito otroško poezijo Toneta Pavčka, pri čemer je vsaka od njegovih šestih pesmic za nameček prevedena in odpeta še v šestih svetovnih jezikih.
-
Po ne ravno uspešni Scorpio Rising se ponovno vračajo Prong. In tokratna vrnitev je veliko bolj prepričljiva kot predhodna, vsaj glede na to, kar je bilo moč s strani te skupine slišati v preteklosti. Očitno je gospodu Victorju le koristilo struženje kitare v zadnjem obdobju Ministry in se je naposled spomnil, kako se to počne.
-
Z zaključeno trilogijo o zlem Bushu mlajšem naj bi razbrazdani stric Al za vedno končal delovanje skupine Ministry. Kakorkoli že, The Last Sucker je tipičen izdelek omenjene starinice in sodelavcev, ki pa brez sence dvoma prekaša marsikatero delo mlajših in v svetu poznavalcev prestižnejših zasedb.
-
DJ Shadow & Cut Chemist: Hard Sell
Serija "fetišističnih" turnej, na katerih Shadow in Cut Chemist vrtita izključno 7-palčne single, je postala trilogija. Po albumih Brainfreeze in Product Placement se te mesece na ameriške in evropske odre vračata z albumom Hard Sell. Na prvih turnejah sta domiselno miksala in praskala pretežno funk in soul raritete, tokrat je njun slogan očitno: več!
-
Čeprav je bil blues eden temeljnih elementov rock'n'rolla, se je blues-rock kot žanr uveljavil šele konec šestdesetih let. Triakordna struktura bluesa, improvizacija, rockovski ritmi in mogočna elektrifikacija zvoka so bili tista leta značilni za številne zasedbe. Klasikom žanra (Bluesbreakers, Cream, Hendrix...) se pridružuje mlajša generacija bendov, ki na novo odkriva fonote...
-
Zlatko Kaučič je zagotovo eden najplodnejših in hkrati najinovativnejših slovenskih jazzovskih glasbenikov. Na svoji ustvarjalni glasbeni poti, katere tridesetletnico bo zaznamoval s skorajšnjim koncertom v Klubu Cankarjevega doma, je izdal petnajst albumov in sodeloval s številnimi bolj in manj uveljavljenim domačimi in tujimi glasbeniki. Njegov avtorski slog je izredno raznolik, čeprav je njegova igriva...
-
Za morda ne ravno posrečenim naslovom in naslovnico zgoščenke zasedbe Mangard se v resnici skriva prav posrečena godbena izpeljanka, ki lovi smernice nekje med hardcorom in thrash metalom.
-
Prvenec v Litiji bazirane peterke na domačo sceno nedvomno prinaša nekaj prepotrebne svežine, saj bendov, ki bi se neposredno napajali pri britanskem indie-pop/rock zvoku, v teh krajih ni ravno na pretek. Občutka za skladanje izrazito melodičnih skladb Guttijem ne primanjkuje, težava se pojavi predvsem pri produkciji.
-
Valgeir Sigurđsson: Ekvilibrium
Če se vam ime Valgeir Sigurdsson zdi popolnoma neznano, ga boste najlažje našli na ovitkih albumov islandske pop dive Bjork. Sigurdsson je njen dolgoletni snemalec in producent, sodeloval pa je tudi z Bonniejem "Prince" Billyjem, Mum, CocoRosie in drugimi glasbeniki. Ekvilibrium je njegov prvenec, s katerim je bogate producentske izkušnje spremenil v ustvarjanje izrazito eklektične glasbe, ki predstavlja...
-
Chan Marshall aka Cat Power se s ploščo Jukebox spet podaja v prirejanje pesmi drugih avtorjev. Leta 2000 je izdala ploščo priredb Covers Records, tokrat pa hodi trkat na vrata velikanov, med katerimi so James Brown, Bob Dylan, Joni Mitchell, Billie Holiday, Hank Williams, Janis Joplin in Frank Sinatra. Seveda je Cat Power v več kot desetletni karieri izoblikovala svoj lasten slog krhkih, do kosti oguljenih...
-
Mračnjaško razpoloženi člani skupine Ulver, ki že v preteklosti niso spustil niti kančka svetlobe v svojo godbo, po tem načelu uspešno nadaljujejo tudi na zadnjem izdelku. Kot se za eksperimentalne ambientalne glasbenike spodobi, so si omislili še impresivno kopico gostujočih inštrumentov, pobranih iz klasičnih in ne ravno klasičnih orkestrov.
-
Robin Guthrie & Harold Budd: After the Night Falls/Before the Day Breaks
Kadar se srečata dva izjemna inštrumentalista, ki v zgodovini ambientalne glasbe uživata zavidanja vreden sloves, rezultatov in kakovosti njunega sodelovanja ni težko predvideti. Guthrie, znan kot ustanovni član skupine Cocteau Twins, in Budd, sodobni skladatelj, ki je med drugim sodeloval tudi z Brianom Enom, sta že imela priložnost sodelovati, tokrat pa sta svoje impresije izdala na kar dveh tematsko povezanih...
-
Borut Kržišnik: Sacre Du Temps
Aluzija na znameniti komad Igorja Stravinskega v naslovu je takojšnja. Borut Kržišnik je od še vedno vznemirljivih Megatrejskih zgodb izmojstril in v "ordnungo" spravil svoj virtualni orkester. Skoz računalniško komponiranje in rekombinacije ga spravlja v pogon, nažene ga v najbolj dinamične pasuse, vrtoglave lome in minimalistično všečne sanjarije.
-
Automassage: The Ambience Between Your Ears is Noise
Eden vidnejših predstavnikov slovenske sodobne in podtalne elektronske produkcije, Rok Vrbančič iz Radencev, že nekaj let oplaja ušesa z elektronsko glasbo v soloprojektu Neuf Meuf in v zasedbi Massage, zadnje leto pa tudi kot pridruženi član zasedbe Y. Massage je njegov osrednji projekt, ki že od samega začetka skuša delovati kot kolektiv več glasbenikov, a njegova zasedba se je z leti spreminjala.
-
Through the Eyes of the Dead: Malice
Med zadovoljevanjem potrebe po čim bolj razgibani godbi lahko slušatelj naleti na veliko bolj ali manj čudaških godbenih deviantov. Mednje nedvomno spada tudi skupina Through The Eyes Of The Dead.
-
Jesse Malin: Glitter in the Gutter
V začetku devetdesetih let je bila newyorška glam-hard-rock-punk zasedba D Generation na dobri poti, da preraste okvire lokalne scene. Videti je bila in zvenela je kot sodobna reinkarnacija slavnih sovaščanov iz skupine New York Dolls, seattlovska scena je doživljala vrhunec. Podpis z veliko založbo je bil samoumeven. Leta 1994, v času izida prvenca, ji jo je zagodla usoda.
-
Partibrejkers: Sloboda ili ništa
Zadnji album beograjskega maltene nerjavečega rokenrol pogona Partibrejkers, ki je ugledal luč dneva četrt stoletja po prvem nastopu skupine pred publiko, ni samo njen najboljši izdelek zadnje dekade ustvarjanja, marveč eden najboljših izbruhov kitarske poetike, kar so jih do sedaj Cane in kompanija delili s svojim zvestim občinstvom. Drža, ki zasluži spoštovanje. Jeza, ki sili v razmislek.
-
Čeprav se je postrock zadnja leta izrodil v množično posnemanje velikih imen žanra, še zmeraj obstajajo izvajalci, ki ga znajo domiselno vključiti v svoje glasbene stvaritve. Za imenom Verbose se skriva Britanec Allan Richmond, velik občudovalec japonske kinematografije in književnosti, ki nam s kitarami, z ambientalnimi zvoki in s sofisticiranimi elektronskimi prijemi poskuša pričarati čudoviti fantazijski svet...
-
Ker že nekaj časa obstaja prijetna zvočna povezava med ortodoksnimi brundavci in mračnim industrialom, je vedno znova prav zanimivo slišati, kaj so si izmislili nadobudni glasbeniki. Tokrat je na vrsti skupina Gutworm, ki ponuja simpatično kombinacijo med dokaj tehnično razpoloženim deathgrindom s pridihom kričavega hardcora in z zvočnimi elementi mračnjaštva.
-
Sharon Jones & The Dap-Kings: 100 Days, 100 Nights
Starošolska soul pevka Sharon Jones je dobila pravo priložnost šele na koncu devetdesetih let, ko je posnela nekaj uspešnih singlov za založbo Desco. Kmalu je začela sodelovati z brooklynsko zasedbo The Dap-Kings in pred kratkim so izdali tretji, presenetljivo ležeren in sproščen album. Material je ortodoksno retro soulerski, vendar zaradi zrnatega glasu Jonesove zveni avtentično.
-
Obnovljeno zanimanje za osemdeseta leta se ne kaže le v popu, ampak tudi v alter-rocku. Ne preseneča, da nam v različnih oblikah izstavljajo račune bendi, ki so bili tisti čas predhodnica grungeu. Pixies nas rajcajo predvsem s turnejami, na novo formirane skupine Bad Brains, Meat Puppets, Buffalo Tom ali Dinosaur Jr. pa presenečajo tudi z novimi albumi.
-
James Blood Ulmer: Bad Blood in the City: The Piety Street Session
Temu pravimo paradoks; raskav glas in takoj prepoznaven tečen zven električne kitare Jamesa Blooda Ulmerja postajata emblem sodobnega, moderniziranega bluesa. Take so vsaj novice iz bluesovskih logov. Vendar so zgodovinske sledi bolj zamotane. James Blood Ulmer (r. 1942 v Južni Karolini), točno ta črni mož, je bil ob koncu sedemdesetih let glasnik kreativnega, docela urbanega, podzemnega, newyorškega...
-
Ker je deathmetal pošast s številnimi obrazi, ni potemtakem popolnoma nič čudnega, da v svojem drobovju premore tudi takšne godbene izrodke, kot je skupina Crionics. Plošček Neuthrone za podlago seveda ponuja nekakšen dokaj regularen death/black metal, ki pa ga neprestano spremlja izrazito nenormalna sintetična zvočna podlaga.
-
Hermano je bil ob nastanku leta 1998 zamišljen kot stranski projekt Johna Garcie. Vzporedno je bil Garcia takrat aktivnejši v bendu Unida, s katerim smo ga videli tudi pri nas, še pred tem pa je v prvi polovici devetdesetih let v metal/rock podzemlju s svojim grlom zakoličil mitski status puščavski gruverski skupini Kyuss. Po dveh bledih izdelkih s Hermanom se je že zdelo, da je kariera Garcie z ekipo v zatonu.
-
Mizar: Pogled kon cvetnata gradina (A View to a Flower Garden)
Če izvzamemo pojav tako imenovanega pastirskega rocka, ki ga je uvajala nekoč izjemno priljubljena skupina Bijelo dugme, je Makedonija med vsemi republikami v nekdanji skupni državi še največ črpala iz bogate tradicionalne glasbene zakladnice, pri tem pa je močno izstopala skupina Leb i sol. Mešanice rocka z močnimi elementi etna so se makedonski glasbeniki lotili bolj domiselno in angažirano kot njihovi...
-
The Charlie Daniels Band: Live From Iraq
Charlieja Danielsa, ki na naših zemljepisnih širinah do sedaj ni pustil opaznejših glasbenih sledi, nekateri poznajo kot odličnega instrumentalista z nekaterih 'najslabših' Dylanovih albumov, recimo Nashville Skyline, Self Portrait in New Morning, drugi pa kot "one hit wonder", ki mu je leta 1979 z uspešnico The Devil Went Down To Georgia uspelo patentirati svojevrstno fuzijo bluesa, boogieja, južnjaškega...
-
Manes: How the World Came to an End
Skupina Manes že z otvoritveno skladbico nakaže slušatelju, da tisto, kar sledi v nadaljevanju, ne bo ravno vsakdanja godbena izkušnja, vtis nenavadnosti pa se seveda intenzivno nadaljuje skozi celotno vsebino zgoščenke. Obilica dokaj mračnjaške, sintetične manipulacije, združene z organskimi tolkali, pretežno rockerskimi kitarami in žanrsko popolnoma raznolikimi vokalnimi napevi, je tisto, kar bi bilo večinoma...
-
Lucinda Williams je v svetu založništva staknila sloves nevrotične ženske, ki ne ve, kaj hoče. Morda ji je tudi zato uspelo strniti vrste zvestega občinstva, ki je bilo zaradi njenih (perfekcionističnih) muh že večkrat na hudi preizkušnji.
-
CV javnostim sporoča, da je Demeter akustično-električni kitarski dvojec, ki je zrasel na ruševinah punk rock skupine Racija iz druge polovice devetdesetih let. Saj veste, srednješolci so maturirali in dozoreli, 50 odstotkov Racije pa se je "naveličalo rušilne moči distorziranih kitar, dinamične predvidljivosti in drvečega tempa izbranega žanra".
Iskanje brez piškotkov ni možno
