Quantic: An Anouncement to Answer

Pri brightonski založbi Tru Thoughts so jubilejno stoto izdajo rezervirali za svojega hiperaktivnega zastavonošo Quantica. Pri šestindvajsetih letih ima mladenič s tole plato vred za sabo že štiri samostojne albume, dva s svojo skupino, pa še par jih lahko naštejemo, ki so rezultat njegovih stranskih projektov.

Haemorrhage: Apology for Pathology

Z iznajdbo Carcass in pathological grinda je ta nemudoma dobil množico zapriseženih sledbenikov, med katere so se vpisali tudi španski Haemorrhage, ki se kot vsi ostali grind patologi ukvarjajo predvsem s seciranjem obolelih notranjih organov in ostalimi ne ravno prijetnimi obolenji človeškega telesa.

TC 1 in MC Lowqui: Mixed and Dispatched Volume 1

TC 1 (ki ga ne gre mešati s tistim TC-jem, ki je imel letošnji drum and bass hitič Deep ) je na letošnjem gostovanju v štirki s Stress Levelom predstavil trendovsko vizijo liquid duba, ki se vleče še od Hospitalovih povojev. Po eni plati ali nekaj ploščah jim je TC 1 soroden, pa vseeno manj speven in temnejši.

Placebo: Meds

Najboljši bendi na svetu so redko med najbolj pridnimi, ampak multinacionalnemu trojcu gre dobro tudi glede kvantitete. Feni se kregajo, ali so to še vedno "novi Placebo" ali gre za vrnitev k bolj "starim", ampak roko na srce, razpon ni bil nikoli tako gromozanski. Meds je natanko tisto, kar bi od sultanov angst-rocka tudi pričakovali: na moreč način hkrati melodična in težka mojstrovina, lepljivo temni...

The Stroj: Cona/The Zone

"Being a machine, never felt so good!" zaključi uvodno filozofsko kontemplacijo oziroma prvi komad novega, tretjega albuma zasedbe The Stroj skrivnosten glas z vzhodnoevropskim dialektom in nas iniciira v novo poglavje in nove dimenzije te naše neobičajne zasedbe.

Chieftains: The Essential

Ne segajte po ponaredkih, irski utrip se piše z veliko začetnico le, če ga pospešijo Paddy Moloney in njegovi Chieftains, več kot 40 let in več kot 40 plošč ambasadorji folk izročila. Američane so učili irskega stepa, ko je svetovna atrakcija Riverdance še srala v plenice, in leta 1979, na bržčas največjem koncertu v zgodovini, v dublinskem Phoenix Parku zbrali Janeza Pavla II. ter 1.350.000 navadnih smrtnikov.

Hexstatic: Pick n' Mix

Britanski dvojec Hexstatic, sicer bolj znan po svojih avdio-vizualnih nastopih in avtorski muziki (pred dvema letoma je izdal soliden album Master View ) kot po didžejevskih setih, je sestavil izjemno eklektičen miks; v slabo uro muzike mu je ratalo stisniti pretežno starošolski hiphop, soul, rock in funk. Glasbeno se fanta sprehodita skozi zadnjih 40 let popularne godbe, najdlje se zadržita v 70. letih.

Turbo Angels: mi smo za ...

Turbo Angels so pravzaprav bleda kopija Atomikov Haromikov. In to bi bilo edino, kar bi morali vedeti o njih, če se med kopico (pod)povprečnih priredb, ki jih igrajo v svoji narodnozabavni turbo maniri, ne bi pojavila še njihova pevka Maša, ki se je v srbskem zaporu pred časom poročila s kontroverznim Kristijanom Kamenikom. Kasneje se je od njega tudi ločila, brati pa je, da sta se spet združila. Lepo.

DJ Fresh: Escape from Planet Monday

Na svetu je nekaj glasbenikov s psevdonimom Fresh, toda tale naš iz džungle drum and bassa je zelo markanten možakar, ki mu pri 28 letih pripisujejo celotno paleto nazivov - od oboževanega do osovraženega. Če kaj, mu ne gre odrekati talenta, ki ga je vgradil v nekaj največjih uspešnic drum and bass sveta zadnjih let; od The Nine, Submarines (tokrat na CD-ju časti domestic cold war različico) ali Nitrous,...

Crazed Farmers: Because

Opraviti imamo z neverjetno muzikaličnim odredom podivjanih farmarjev, ki ritualno preganjajo obsedene normalnosti in vsakdanjost ter slavijo divjo romantiko in terapevtski odklop. Njihovo obešenjaštvo in stilizirana južnjaška ameriška zahojenost, cepljena z udarnimi in neposrednimi zvoki nebrzdanega rock'n'rolla, ameriških tradicionalizmov, raztrganih struktur in soničnega hrupa, raztopi zavore, zatrese drobovje...

Ewun: Shades of Black

Tale dvojni disk je izšel 6. 6. 06 in tako tudi zveni - peklensko temačno. Osnovni komad, po katerem se kompilacija imenuje, je naredil Američan Ewun, pa še zmiksal enega izmed obeh CD-jev in v 71 minutah mu je uspelo krasno predstaviti založbo Barcode, hčerinsko izdajateljico Renegade Hardwara. Po darkstep trasi se na drugi (bonus!) zgoščenki predstavlja deset izbranih viž, med katerimi izstopa Spor remiks...

Bossa de Novo: Vivo!

Bossa de novo je ena redkih skupin v slovenskem prostoru, ki se navdušujejo nad brazilskim glasbenim izročilom in ga tudi solidno izvajajo. Prvenec skupine prinaša predvsem priredbe različnih mojstrov brazilske glasbene scene, pohvale vredne pa so obdelave slovenskih ponarodelih pesmi in drugih standardov, narejenih v značilni ritmiki in harmonijah bossa nove.

Kenny Dope in Keb Darge: Kenny Dope & Keb Darge Presents

Revival funka in rare groove glasbe je zadnja leta dobil nove razsežnosti. Vse več je skupin, ki preigravajo ta dva sloga, še pomembneje, didžejev, ki brskajo po ploščarnah z rabljenimi vinili, po kleteh... in iščejo zaprašene in pozabljene dragocenosti, ter kompilacij, ki so posvečene tem muzikam. Gre za razmeroma svežo različico vinilnega fetišizma, subkulturo, ki se imenuje "crate diggin'" in katere najvidnejša...

Gotan Project: Lunatico

Tango je ena redkih glasbenih zvrsti, ki obstaja skozi daljše obdobje in na dekade (ali par njih) konstantno spreminja svoje ritem in izrazno obliko, se posodablja in osvežuje, pa vendar venomer ohranja strastne komponente melanholičnih akord(eon)ov in prefinjene dinamike. Doživeto izvajan tango ostane strasten, kamor koli ga umestiš. Za Francijo oziroma tri možakarje, ki so pred sedmimi leti pod imenom Gotan...

Medeski Martin & Wood: Note Bleu

Tole je kompilacija slavne jazzovske založbe, za katero je famozni "off-deadheadovski" trio "taspodnjih" Newyorčanov v letih 1998-2005 posnel pet albumov. Bend je bil zadetek od začetkov leta 1991. Kot obsedeni so igrali tudi prek dvesto koncertov na leto. Z zlitino jazzovske drže in spretnim permutiranjem ritemskih obrazcev so obnoreli plešoče, rockerje in fankerje, noiserje in rajajoče druge.

Big Foot Mama: 15 let v živo z gosti

Malce pozno ocenjujemo tale dvojni album, ampak bolje pozno kot nikoli in za tale the best of v živo še nekaj časa ne bo prepozno. BFM odšopajo svojo zgodbo, se ne ozirajo na zvok, se ne ozirajo na razumljivost vokala, ampak, se zdi, samo še uživajo v tem kar so sestavili v zadnjih letih. Prednost je ta, da se nam ni treba ukvarjati z besedili.

Gut: The Cumback

V obsežni zbirki obscenih pornogoregrind izvajalcev se lahko mirne duše izpostavi nemško govoreče Gut, ki se vračajo po nekaj letnem zatišju. Cumback prinaša osemindvajset časovno kratkih pesmic, ki se po večini ukvarjajo s tematiko seksualne deviacije popolnih psihotikov, že zdavnaj zrelih za zdravljenje.

The Accused: Oh Martha!

Po več kot trinajstih letih klinične smrti je oživela skupina Accused, ena redkih seattelskih zasedb, ki niso podlegle valu grungea in so v osemdesetih ter v začetku devetdesetih let uspešno rušile pregrade med hardcorom in metalom.

Ammoncontact: With Voices

Losangeleški duo Ammoncontact nadaljuje plodno sodelovanje z britansko založbo Ninja Tune. Plošča je dobila naslov With Voices, verjetno zaradi velikanskega števila gostujočih vokalistov (Dwight Trible, Lil Sci, Abstract Rude, Sach, Prince Po, Brother J, Kamau Daaood, jazz legenda Yusef Lateef in Mia Doi Tod).

Backstage: Trends are Changing

Trendi se ne spreminjajo. Recept: testo Sum 41, slad neiztrohnjene ambicije Bad Religion, da bi v dveh verzih strnili, kako je na tem svetu in te reči, plus obvezen ščepec skaja in ob tem absolutno nič samosvojega. Treba je poudariti, da bi bil za žanrsko ovrednotenje pričujočih bučkotov neprimerno bolj poklican kdo, ki je srednješolec, več časa kot ne bogi in pijan, a s prestola izsušene blazirane korenine...

Edo Maajka: Stig'o Ćumur

Če je svet globalna vas, kaj je potem Balkan? Razen incestnih plemen, skupne zgodovine in novih držav? Eden imenovalcev in zrcal regije, v katero kulturološko sodimo, je nedvomno bosanski begunec iz Zagreba Edo Maajka, ki - ob sodobniku Rambu Amadeusu - sodi med redke, katerih besedila enako strastno vpijajo tako Srbi kot Hrvati in Slovenci.

Burnt Friedman & Jaki Liebezeit: Secret Rhythms 2

Plodovito in inventivno sodelovanje nekdanjega canovca in neutrudljivega raziskovalca ambientalnih zvokov ter hipnotičnih ritmov Friedmana se po štirih letih nadaljuje s še boljšo in bolj zaokroženo celoto. Medtem se je njuno ustvarjanje poglobilo in je iz njega nastala mešanica najrazličnejših žanrsko neomejenih glasbenih prvin, temelječih na jazzu in dubu, z elektronskimi in akustičnimi vložki, podrejenimi...

Teebee Subliminal Volume 1

Znova mixed live zgoščenka, ki - jubilejno, ob petdeseti vinilni izdaji založbe Subtitles - v dobri uri prinaša nov miks nordijskega drum and bass božanstva, ki ga domača publika črti. Dejstvo, da je pizda, pa še zdaleč ne uniči moči in globine njegove glasbe; dober ostaja tako s kompozicijske kot z DJ-jevske plati.

Rob Zombie: Educated Horses

Rob Zombie (risar, režiser in seveda tudi glasbenik) ima vsako leto več avtorskih izdelkov na pop trgu. Od zadnjega Sinister Urge (2001) ni ravno počival in na tejle plošči ponuja nekakšen jebački industrial rock, ki se ne oddaljuje pretirano od prejšnjih godbenih izdelkov; začuda ostaja zvest samemu sebi in se pretirano ne trudi z ne vem kakšno godbeno nadgradnjo, temveč se celotne zadeve loti s popolno...

Siddharta: Petrolea

Za mnoge letos najbolj pričakovana domača plošča, projekt, ki naj bi Siddharto potrdil ne le kot največji up domače scene, ampak tudi kot zrele glasbene ustvarjalce, ki vedo, kaj hočejo. V to svrho so se preoblekli v bele obleke in si zavezali bele svilene kravate. OK, vem, imajo tudi rezervne oprave. Začeli so serijo neproblematičnih intervjujev s prijaznimi vprašanji.

Mark Knopfler and Emmylou Harris: All the Roadrunning

Dueti, ki naj bi brisali stroge ločnice med jasno označenimi predalčki, so definitivno in - in če bi moral izbrati najbolj kompatibilnega in vokalno-instrumentalno izpopolnjenega, bi se brž odločil za tale slogovno izpiljeni plošček, ki prinaša (vse?) najboljše iz sedemletnega neobveznega druženja med virtuozom sentimentalne kitarske perfekcije ter zimzeleno princeso folka in...

Adrian Belew: Side Three

Belew je eden bolj prezrtih rockovskih kitaristov; kalil se je v sodelovanju z Zappo, Bowiejem, skupinama Talking Heads in King Crimson. Tokrat logično zaokroži vrsto glasbenih eksperimentov z lanskih izdaj (Side One in Two) v zaključeno in celovito trilogijo. Kot na prvih dveh delih je tudi na tem večino posegov opravil sam, pri čemer se bolj osredotoča na instrumentalno plat, vokalni vložki so potisnjeni v...

Susana Baca: Travesias

Čas čudno drvi. Njegova doživljanja skozi godbe se nič manj čudaško ne vračajo, včasih ob prav nepričakovanih priložnostih. O tem ima kaj povedati perujska glasbenica, levičarska socialna aktivistka in preučevalka afroameriških kultur Susana Baca. Leta 2003 je namreč prejela ugledno nagrado grammy za ponovno izdani album Lamento Negro z njenimi uglasbitvami latinskoameriških pesnikov od Cesarja Valleja do Pabla...

Ursula Rucker: Ma'at Mama

Eden sladkorčkov na kontemporarno mešanje žanrov v urbani glasbi je tale 15 odsekov dolga plošča philadelphijske bolj-pesnice-kot-MC-jke z diplomo iz novinarstva, ki je do sedaj sodelovala z nizom prefinjenih glasbenikov in nekje na tej sledi se nadaljuje Ma'at mama. Glasbeno uravnotežen album lebdi med nu-jazzom, plemenskim in lomljenimi ritmi, vendarle še najbolj služi za downtempo podlago za Ursuline politično...

Afel Bocoum in Alkibar: Niger

Pevec in kitarist Afel Bocoum je bil od malega spremljevalec letos umrlega Alija Farjka Toureja. Oba sta iz kraja Niafunke. Skupina Alkibar ("Sel velike reke") pripoveduje, poje o vsakdanji življenjski izkušnji ob reki Niger, ki v marsičem določa življenje ljudi, njihov vsakdanjik, možnosti, odločitve.