Cephalic Carnage: Anomalies

S četrtim celovečernim izdelkom Cephalic Carnage nudijo slušatelju še boljšo in morda celo bolj domiselno godbo kot jo je bilo moč slišati na predhodnih stvaritvah. Osnovna godbena zasnova je še vedno ritmično izredno razgibani grindcore, kamor spretno vključujejo elemente hardrocka, dooma, jazza, rock'n'rolla in bogsigavedi še česa.

Goldie: MDZ '05

Zlatozobi Goldie je pred dobrim letom v štirki rolal set, ki je marsikoga presenetil; temačna globina na trenutke povsem požira ritmični kas, postapokaliptična herezija nabija skozi dihanje basa, precej neznanih komadov in manj plesnih točk kot ponavadi - samo elektrosferske motnje so ostale konstanta. Opis izpuhtel bi se najlažje prilepil za slog, zbledel kot reklamne barve pod nekajletno sončno pripeko.

Erol Alkan: A Bugged Out/Bugged in Mix

Dvometrski stvor turško zvenečega imena Erol Alkan je novi zvezdnik zvezdnikov vedno potrebne angleške publicistike, ki se je poleg tega, da redno pometa z vzhičenim ljudstvom v svojem klubu Trash, ukvarjal z mash-up/bootleg produkcijo, bizarnim lepljenjem najraje dobro znanih pop viž, pred nedavnim pa priložil svoje remikse udarnih singlov Myla, Alter Ega in Romana Fluegla.

DJ Friction: Big Bad Bass: The Next Level

Da je Friction hud frajer, ne pričajo le finalne nominacije med nad-DJ-je (kotira med prvo peterico), ampak tudi dejstvo, da sta istočasno izšla kar dva njegova miks CD-ja pri dveh založbah - potem pa še tarnajo o recesiji! Oni drugi ( Fast Lane Vol. 2 ) je pač tak, kot ga je oblikoval nabor vinilov, manj tekoč od pričujoče porcije basa. Slednjega je na založbi Valve (alias Dilinja in Lemon D) vedno toliko, da...

Ferenc: Fraximal

Španski dvojec Ferenc (Maxi Ruiz & Fra Soler) se je proslavil z razžagano in razuzdano vižo Yes sir, I can hardcore, ki se je v hipu znašla v kovčkih pronicljivejših didžejev, tule pa se vrača s prvim dolgometražnim izdelkom. Ki od prve melanholične skice do zadnjega cvrčanja 303-ke vonja po dubu, acidu in tehnu, seveda ne tiste razbijaške sorte, ki zateguje čeljusti mladinskemu kanonfutru na masovkah,...

Čuki: Ena Po Domače

Čeprav ni malo tistih, ki bi si želeli, da bi Čuke končno ocenili s čisto enko in jih dokončno potisnili na obrobje med narodoljube, med ljudstvo, med tiste, ki bi izselili vse, ki ne razumejo poslanstva harmonike, na katero se Čuki (vse bolj) opirajo zadnja leta, se ne bomo odločili za takšno klofuto. Saj končno Čukov res ne moremo prilepiti samo na Uršiča, Jelinčiča in Ruparja? Čuki iščejo svojo špuro, in čeprav...

Origin: Echoes of Decimation

V čedalje večji ponudbi žanrsko neopredeljenih glasbenikov in v poplavi nepotrebnega balasta je slušatelju čedalje težje naleteti na prepričljivega in žanrsko strogo omejenega izvajalca, ki lahko ponudi še kaj spodobnega. Vendar pa se vsake toliko časa le najde zasedba, ki uspešno pospravi z vso godbeno nesnago in vrne upanje v določen žanr.

DJ CRAZE: MIAMI HEAT

Pionir digitalnega gramofona (ali miksete, kakor vam ljubše) Final Scratcha in trikratni svetovni DMC-jev prvak med leti 1998 in 2000 se s tem miksom vrača po letih, ko smo poslušali megabajte neverjetnih, a pretežno piratskih živih setov. V njih je drum and bass zamešan z elektrom in še bolj hip-hopom, od koder miamijski mladec tudi vleče korenine, tokrat pa otvoritvene ragga jungle udarce kmalu okrepi z...

Exuberance: Live At Vision Festival

Naslovi kosov "improvizirane suite", štiklov v pričujočem koncertnem nizu, nosijo v sebi dobršen "davek" "svobodnjaški obveznosti" iz šestdesetih let XX. stoletja: "Invokacija"; "Procesiranje /[morda:] Procesija"; "Evokacija"; "Žarčenje". Poleg kakega, brez cinizma rečeno, razsvetljeno-modernističnega evropskega komponista bi takšnega označevalnega zaporedja v muzikah nihče ne zagrešil prav ponevedoma:...

Boris Cavazza Kvartet: 11 korakov

Boris Cavazza je star igralski šarmer, tipo, ki kljub letom lahko marsikaj zapne. Cavazza je nekakšen slovenski Sean Connery, čeprav se kakih njegovih hit filmov niti ne boste uspeli spomniti. Mogoče je rahlo hit dalmatinski Muke po Mati (Muke po Mateju) iz sedemdesetih ali pa naš Krč, ki vsebuje enega najdaljših slovenskih spolničev. Če drugega ne, sta ga ta dva filma pokazala v pravi luči in mu utrdila imidž...

Clipz: Livin' Drumz

Jump up že dolgo ni več vodilni med drum and basserskimi žanri; predvsem zaradi bazičnosti, ki jo gladko posekajo tako svetli kot temni hibridi novega tisočletja. Oboji vse bolj pokajo od kreativnosti in kompozitorstva v polnem pomenu besede, kar pa še ne pomeni, da ponavljajoč se hopa-cupa bobenbas ne more zveneti dobro in kompaktno. V slednje prepričujejo Živeči bobni izpod rok enega najobetavnejših mladih...

Powerwolf: Return In Bloodred

(CD Metal Blade Records 2005, distribucija: Panika Records)

Global.Kryner: Krynology

Novi harmonikarji v našem prostoru. Gre za avstrijske zajebante, ki razbijajo Avsenikove klišeje v prafaktorje in jih s pomočjo mega hitov, v glavnem zanesljivih angloameriških izvajalcev, sestavljajo v skoraj neposlušljive zmazke. Krajnerji so stoletje za Begnagradom in desetletje za Atomik Harmonikom. Prodati hočejo zgodbo o kombinaciji swinga, narodno-zabavne in ljudske glasbe, imajo pa problem, ker njihove...

Shpongle: Nothing Lasts... But Nothing Is Lost

Britanski duo Shpongle (Raja Ram in deloholik Simon Posford - Hallucinogen, Younger Brother...) prav gotovo za kilometer štrli nad v pomanjkanju svežih zamisli in produkcijskih inovacij gomazečimi psy trance mediokritetami, ki kljub temu vsako leto bruhnejo neverjetno količino ploščkov. Ne tudi Shpongle, na katerih tretjo epopejo so črede ljubiteljev po svetu čakale kar štiri leta in skupaj z njo dočakale tudi...

Laurent Garnier: The Cloud Making Machine

Heroji so utrujeni, tudi Laurent Garnier, ki si je mehko postlal na lovorikah in, medtem ko je občestvo od njega že zaradi zadnjega avtorskega ploščka Unreasonable Behaviour pričakovalo koš temačnih, razžaganih tehno poskočnic, zvaril "ambientalni", "filmski" album, bojda njegovo najbolj iskreno delo doslej. Če se je Garnier na The Cloud Making Machine resnično prekosil v iskrenosti, bi raje videli, da še naprej...

E-Z Rollers: Lickable Beats Vol. 2

"Please do not copy. Piracy will kill drum and bass" zlovešče oznanja napis diska na drugem nadaljevanju iz serije Lickable Beats, ki izhajajo izpod prstov E-Z Rollers in njihovih varovancev. Resnici na ljubo je treba takoj povedati, da je plata precej bolje zveneča od prve izpred dveh let in je že zato vredna pincete. Ob tem se na njej nahaja Portugal (prispeva ga Entity), ki že od aprila kotira kot eden...

Mc Det: Knights Of The Mcs Vol. 1

Izmed plošč, ki ne izidejo na velikih drum and bass založbah in zato niso deležne promocijske pozornosti, ima pričujoča precejšen presežek v beri svoje pomladanske sezone; prav MC-ji, ki nemalokrat bobenbas oddaljijo iz sfere zdržne slišnosti, tokrat kažejo svoje studijske sposobnosti v komadih, ki niso tuji hiti v miksu, ampak njihove podlage.

Settle The Score: Five Knuckle Philosophy

Pri v zadnjem času čedalje bolj prodorni in aktivni Alveran Records so se očitno resno odločili, da ponovno postavijo na noge razpizdeni hardcore, o čemer priča tudi slednja izdaja. Settle The Score izhajajo iz zapuščine NY HC skupin kot so Madball, Agnostic Front ali celo Sick Of It All. Torej STS slušatelje postrežejo z napadalnim in jeznim mosh hardcorom, oplemenitenim z besnečim in vreščečim vokalom, ki na...

Royksopp: The Understanding

Čeravno je že prvi plošček norveškega dvojca pretežno zaudarjal po popu, drugega zaradi nekaj svetlih izjem niso nestrpno pričakovali le odvisniki od televizijske diete, prežvečenih malic in pogretih župc. Zaman. Sledeč in presegajoč vzor drugih elektronikov - primerjaj: Air, Daft Punk - ki so čez noč postali globalni zvezdniki in člani svetovnega jet-seta, sta Royksopp v drugo prekoračila meje znosnega ter...

Bryan G: Liquid V Club Sessions Vol. 1

Včasih se miksi po drugem, tretjem poslušanju utopijo nekje v lastni bledikavosti in enakomerni dinamiki, ki kasa nekam v tri krasne; tak primer je pričujoč miks Bryan G-ja, ki je bil eden bolj želenih izdelkov v mesecih napovedovanja, z vsakim novim poslušanjem pa bolj magnetno privlači prah. Po solidnem uvodu se prične raztezati kot poletna vrsta pred cestninsko postajo, v premočrtnosti horizontale pa se...

Neaera: The Rising Tide Of Oblivion

Ker je rok trajanja trenda nu metal žvečilk očitno potekel, so zdaj na vrsti novodobne metal core zasedbe kot so Caliban ali Haven Shall Burn, ki prisegajo na trde kitarske riffe. V to ponudbo se želijo vpisati tudi nemško govoreči jezni mladeniči, ki so si nadeli ime Neaera. Prvenec Neaera, ki je izšel za zloglasno Metal Blade, nudi slušatelju obilico nič osladnih harmonij dveh kitar, podprtih z besnečimi vokali...

Atomik Harmonik: Brizgaaaaj!

Janiju Pavcu je po dolgih letih iskanj, bolj ali manj uspešnih projektih in nebroju posnetih videospotov uspel velik met. Res je sicer, da si je vse stvari na ocenjevani plošči izmislil bivši Kuzla in aktualni Kingston Dare Kaurič, pa vendar...

Roy Haynes: Fountain Of Youth

Mojster letos praznuje 70-letnico. Praznuje jo delovno, tako kakor pritiče glasbeniku, bobnarju, ki je zares “bil zraven”. Ker podeljevanje statusa “legendarni” včasih izzveni kot bedno opravičilo za ustvarjalčevo slabljenje življenjskih in kreativnih moči, raje recimo: bobna, kot hudir živo, legendarni in vitalni Roy Haynes.

Shy Fx: Jungle Rewind

V sodobni (predvsem urbano-elektronski) produkciji je digitalizacija že povsem ugasnila analogno kramo, skupaj z vinilkami in mešalkami vred; tako uvodno opozorimo na pretiravanje internetnih štacun, da je Shy FX dejansko mešal ta trojček - naslovnica pravi compiled and sequenced. Zato tudi zvezdica manj ob tej sicer skoraj popolni izdaji.

Meshuggah: Catch Thirtythree

Po kar nekajletnem zatišju švedskih posebnežev Meshuggah se je na tržišču končno pojavil novi izdelek ne prav vsakdanjega thrash industrial metala. Če se Meshuggah niso ravno izkazali s ploščkom Contradiction Collapse, pa so z vsemi kasnejšimi izdajami postajali čedalje bolj zanimiva zasedba, še posebej z izdelkom Chaosphere. Catch 33 pa je še mnogo boljša pogruntavščina.

Iztok Gartner: Iztokovih 3600 sekund

Lani okoli božiča, ko smo imeli priložnost prvič videti Gartnerjev video spot Ginekolog, sem dojel, da gre za človeka, ki redno piše na Mladinino spletno stran svoje videnje filmov, ki jih ocenjuje Štefančič mlajši. Gartner, ki o filmu sicer nima veliko povedati, se je na pamet naučil Štefančičevega jezika in slenga, nadrkal je njegove štose in nekaj izrazov, zdaj pa vse skupaj pakira v svoje neprebavljive...

Robert Plant And The Strange Sensation: Mighty ReArranger

Na poti spominov je vsak dan nedelja, poje sam vase reinkarnirani Robert Plant v izjemnem komadu Tin Pan Alley, kjer navrže, da “njegovi vrstniki flirtajo s kabaretom in hlinijo krike upornikov, sam pa potuje na višjo raven, da bi pobegnil njihovemu peklu”. Stairway to heaven revisited? Prepričan sem, da vam ne glede na trenutne muzikalične preference po zaprašenih kotičkih spomina še zmeraj...

Lawrence: The Night Will Last Forever

Če bližnjice in obvoznice v možganih kaj pomenijo - ko so me pred kratkim dopisniki s soulseeka barali, če imam kaj izi hausiča, je bilo prvo ime, ki se je dvignilo iz usedline prav Lawrence, sicer še zaradi prejšnjega albuma The Absence of Blight. Se je za Lawrenca oziroma Petra Kerstna s podpisom pogodbe za podružnico Mute kaj spremenilo? Niti ne, morda za spoznanje mračnejši plošček kaže, da hamburški...

Dave Taylor : Hymns, Hums, Hiss And Herz

Niz, suita, način formalne organizacije vokalnih in globoko godbenih potegavščin trobilca, ki igra na - basovsko pozavno. Sliši se akademsko, rezultat ni takšen. Pedigre Američana Dava Taylorja je glasbeno izobraženski, toda pot, ki ga je od začetnih šolajočih let na elitni Julliard School of Music (v šestdesetih gojenec Taylor igra pod tutorstvom skladatelja Pierra Bouleza z newyorškimi filharmoniki in je...

Ljubljana, podtalno

V slovenskem hiphopu vedno bolj intenzivno dogaja, čeprav je res, da precej bolj na samozaložniški, off sceni, kot pa pri uradnih založbah. Ulice so tako polne samozaloženih EP-jev (od katerih jih je - resnici na ljubo - kar nekaj dvomljive kvalitete), internet poln demotov, štacune pa najraje in največ prodajajo 50 centov po tečaju 4.000 tolarjev.