-
Cephalic Carnage / Anal Blast Split
Z zgoščenko, ki si jo delita dve skupini zna biti včasih tudi križ, kajti le kaj boš počel z dvema bendoma, če je ušesom všečen le en sam. V paketu s Cephalic Carnage se tako žal nudijo tudi Anal Blast, nedomiselna banda topoglavih mačistov, ki več kot očitno skozi glasbo sproščajo maloumne frustre do ženskega spolovila, kar se odraža tudi na godbi sami, ponesrečenemu poizkusu ...
-
Po nekaj folk narodno zabavnih ploščah( Zlatko, Župan Vogrin in Rod), smo se posvetili bolj prefinjeni glasbi, ki jo proizvajajo Projekt Mesto. Pred časom sem poslušal en krajši intervju s šefom benda, ki je obenem tudi en kos pesnika ali natančneje sodobnega umetnika, ki poskuša brisati meje med različnimi oblikami umetnostnega izražanja. Fantu je vse jasno in to gre tudi spoštovati, ob plošči, ki se je vrtela v...
-
June Carter Cash: Wildwood Flower
Obstajajo plošče, za katere bi raje videl, da jih ne bi bilo, vendar pa bi v tem primeru glasbena zbirka ostala brez najimpresivnejših primerkov. Wildwood Flower je uglasbena oporoka ene imed najmočnejših in najvztrajnejših žensk, ki je velik del svoje 64-letne muzikalične kariere podpirala tri vogale bržčas najvplivnejše dinastije v zgodovini ameriške glasbe.
-
Ko sredinskemu konzumentu glasbenih dobrin (ne glede na preferiran žanr) pride na uho besedna zloženka under-ground, se mu v glavi večinoma začnejo predvajati temačni, zademfani, lo-fi, razpacani, atonalni, razštelani in v vseh ozirih zateženi zvoki. Mogoče je tovrsten predsodek pogojen že s samim pomenom besede undergound in temačnostjo, ki jo podzemeljstvo prinaša s seboj ali pa z ne preveč sijočimi in...
-
Marky, "tornado iz Sao Paola", eden najslavnejših bobenbas DJ-jev in mož, ki je zaslužen za okižitev neštetih z latin drum and bassom, se je z leti pošteno prefinil. Sedaj skupaj z XRS-om, še enim someščanskim poganjkom, s katerim sta leta pilila zvok iz trdega bobenbasa v organske napeve, polne tradicionalnih vplivov, izdajata njun debi-ambum.
-
Nova Zelandija je geografsko natanko na drugi strani sveta od Bristola, kjer so nekaj časa nazaj v polni krog Ronija Sizea sprejeli Tali, globalno MC-jko čednega videza, katere osebnost seka z vsakim ustvarjenim impulzom. Deklič, ki je tudi pri nas spremljala mojstra z mikrofonom v roki, je postala lastnica prvenca, ki močno presega bobenbas; gonilnemu pogonu navkljub, ki ne ...
-
4 Walls: Which Side are you On
Banda štirih, kričač in pevec Phil Minton, pianist Veryan Weston, pankbasovec Luc Ex in bobnar Miachel Vatcher, postavljajo za današnje čase kar zagonetno, a neposredno merjeno vprašanje: Hudirja, na čigavi strani si/ste? Po tem, kar so nam zagodli pred mesecom na Skritih notah v Mariboru (glej Rodeov raport), je tu še ravno tedaj frišno izšel album.
-
How to Kill the DJ - Mixed by Ivan Smagghe
Čeprav se je od francoskega dvojca Black Strobe slišalo tako nekaj bombastičnih za demoliranje plesišč kot tudi nekaj mediokritete, je miks, s katerim polovica dua Ivan Smagghe približno predstavi, kaj dogaja na "poden-glamuroznih" veselicah cikla Kill The DJ v pariški diskoteki Le Pulp, vreden tanjšega prisluha.
-
Le odkje Kat D.D. Rokku tako nalezljivi riffi, tako gajsten nemškutarski vokal, tako kleni in enostavni ritmi, tako špasna in lakonična besedila, da bi njegov pogon mimo druge, v osemdeseta zazrte elektronike priporočili v rabo mezgarjem, tudi tistim, ki marajo za industrial in dratarijo?
-
Ivan Vogrin: Skupaj na poti življenja (izdano ob 10-letnici podjetja Interles)
Da je med skoraj dvesto slovenskimi župani veliko samosvojih modelov, je znano. Kdo ne pozna brezoviškega Dragota, mojstra interneta, pa tržiškega Ruparja, ki za občinske stroške kupuje privatne kondome in išče milijarde, ki jih je zapravil za projekte pred volitvami, ali destrniškega Pukšiča, ki je na veselici knockautiral svojo hčerko, seveda pa tudi trboveljskega Baroviča, ki se je skupaj s sinovi odločil...
-
Odštevajoč elektrotehnične veterane, ki se jim je zahotelo vnovčiti minulo delo - merilo vnovčevanja je v elektroniki slejkoprej vsebnost "neproblematičnih" vokalov in refrenov - se je uho zataknilo tudi pri Nemcih Zombie Nation, za katere bi bilo zategadelj najlaže meniti, da jim je zavdalo krčenje članstva z dvojca na edinega preostalega, DJ Splanka.
-
Londonski DJ in producent A-Sides, ki letos praznuje dve desetletji rolanja, je novembra po okoli 300 komadih in remiksih izdal svoj prvenec! Dolga pot iz korenin džungle pa je končana pri osmih cvetovih (in mix CD-ju), ki niso povsem neznani. What You Don't Know ter Keep Steppin' sta se vrteli od prejšnje pomladi, ko sta zacvetela v setih prve angleške lige in pristala na ...
-
Naj zbode tale zapis z ovitka dvojne "osvobojene" Lolite - "pravice zadržane, poslušanje javno in zaželjeno, zaščita je nemogoča"; pa še z njene spletne strani se lahko oskrbite z trikratno porcijo albumske godbe. To je strumna drža benda, ki se zapiči naravnost v središče ideologije avtorskih pravic, s katero šarijo tukajšnji mešetarji z godbenim rentništvom.
-
Coal Chamber: Giving the Devil his Due
Ker so šminkerske kvazi nu metal skupine Linkin Park ali Limp Bizkit že zdavnaj vrgle slabo luč na omenjeni žanr se malenkostno zahtevnejšemu slušatelju kaj kmalu zazdi, da nu metal ni njegova zgodba. Vseeno pa vsake toliko časa iz morja multikorporacijskega sranja naplavi na površje tudi kaj bolj zanimivega in sprejemljivega, na primer Coal Chamber.
-
To ploščo smo dolgo čakali. Saj veste, za koga gre, za neugnanega voditelja s TV 3, polnega debilnih domislic in imidža, ki naj bi spominjal na njegovega idola Roda Stewarta, hripavega pop pevca in lastnika srednjevelikih angleških fuzbal klubov.
-
Založba Hospital je v zadnjih letih prispevala k širitvi mehkega, soulovskih vokalov in godal polnega drum and bassa, ki ga poganjajo čiste in neagresivne bobnarske baterije. Tudi na pričujoči selekciji ni ničkaj drugače kot na prvih dveh, le da je izbor vinilov zelo podložen glasbenemu okusu polovice založbe Hospital, gospodu ki sliši na ime London Electricity in slovi kot naj...
-
Če se je pri slušatelju ob poslušanju prvenca Wisconsin Death Trip slučajno pojavilo navdušenje in se deloma nadaljevalo na Machine, potem Shadow Zone ne bo povrnila veselja v hiši. Še vedno smo priča trdi kitarski godbi, mehanski ritmiki in že skoraj obvezni olepševalni zvočni elektroniki.
-
Evan Parker & Joe Mcphee: Chicago Tenor Duets
Eden običajev v inštrumentalni godbi, kjer je glas odsoten, je sugestivna raba naslovov, ki so pojasnjevalni in nakazujejo na "pomen" štiklca. Že usmerjajo poslušanje. Saksofonska veščaka sta se temu gladko ognila; 11 duetov je preprosto oštevilčenih. Posnetki so sicer starejšega datuma, iz maja 1998. Evan Parker in Joe McPhee sta jazzovska in improvizacijska veterana, celo velikana sodobne saksofonske igre.
-
Preveč dragocenega časa bi šlo v nič, če bi začeli z naštevanjem ploščkov, na katere so njihovi avtorji po retrogradnem principu sprešali vse, kar se je mimogrede zataknilo v strune. Rezultati so bili v glavnem kilavi, v najboljšem primeru nenamerno parodični. Tule pa je izjema, ki potrjuje pravilo, prvenec avstralske rokersko razpoložene četverice, ki je pred dvema letoma v samozaložbi izdala vinilni EP Dirty...
-
John Wolf Brennan, Peggy Lee, Dylan Van Der Schyff: Zero Heroes
Prvi med naštetimi, Brennan, bi lahko obveljal celo za neformalnega čelnika tria. Bil je povabljen v špil kot "ugleden", "gostujoči" artist, ki s seboj prinese znotiran, skiciran komad, dva. V švicarskem Luzernu delujoči Irec je za tole cedejko, ki je koncertni posnetek žgolečega tria v kanadskem Vancouverju ipred dveh let, zapisal, da je šlo za značilen zmenek na slepo.
-
Zadnjič smo podrobno opisovali jadransko košarkarsko ligo. Gre za najbolj profesionalno urejeno ligaško tekmovanje na območju Jugoslavije. Fantje igrajo v toplih dvoranah in spijo v najboljših hotelih. Interkontiji in Sheratoni. Ker lahko tudi Jugoslavija zaradi velikega in vse manj revnega trga nudi določeno udobje.
-
Fabric, londonska klubska trdnjava vseh barv, se ne meni preveč za stokanja o stagnaciji elektronske kulture, celo nasprotno - vse večji obseg dogajanja in veledogodkov z ducati zvezd beležijo tudi zvočno.
-
Po sedmih letih zatišja se pionirji industrial rocka Prong s sedmim albumom vračajo na glasbeno sceno, resda pa je od originalne postave v bendu ostal samo še pevec in kitarist Tommy Victor, ki v prostem času struži kitaro tudi pri Glennu Danzigu. Scorpio Rising je izdelek, ki smiselno nadaljuje dosedanje glasbeno izražanje skupine in se obenem sprehodi skozi vse izdane plošče Prong.
-
Z odhodom iz markantne zasedbe Whiskeytown je Adams dokončno pokonzumiral svoj dokaj polnokrven ljubezenski odnos z alternativnimi podzvrstmi countryja. Če se je v tej smeri, zlasti na kritiško izpostavljenima albumoma Gold in Demolition, tu pa tam za noto ali dve še ozrl nazaj, je to storil v gnevu. Kar konec koncev pritiče mladcu z vizijo, ubranimi prsti in prominentnim kitarskim zvokom.
-
Fred Anderson: Back at the Velvet Lounge
Zgodba o domala 75-letnem tenorsaksofonistu, mentorju, učitelju, podporniku je naravnost impozantna: Fred Anderson s svojim fokusiranim načinom življenja in dela pooseblja ameriški free jazz - prezirano, pa ponosno godbo. Spočetka je bil Anderson skromen, predan, komaj opazen sopotnik-sugestivec v Združenju za napredek kreativnih glasbenikov (AACM) v Chicagu, znalec vseh jazzovskih in "objazzovskih" "žanrov",...
-
Električni jazzovski kitarist Jeff Parker se je že tako vsidral v fonospomin jazzovskega poslušalskega občestva, med drugim odigral v Ljubljani z "nesrečniki" Tortoise, da prvenec ni presenečenje. Niti ne, da ga snema za založbo Delmark, ki je do tega albuma verno izdajala muziko postav, v katerih je sodeloval ali jih je celo sooblikoval, začenši s Chicago Underground Triom oz. njegovo orkestrsko izvedenko.
-
Dilinja & Lemon D: The Killa Hertz
Vsak zase sta Dilinja in Lemon D (izgovarjate kot Le Monde) minulo leto servirala ducat trdih plesnih uspešnic, skupni album (z dodanim miksanim diskom) pozno jeseni pa je še vedno vroča žemljica za nekaj slastnih ugrizov. Prvaka jungle vala svoje stvaritve vgrajujeta v današnji segment sekajočega bobna in globoko rohnečega basa, pri njima pa še posebej slednji zlepa ne pojenja.
-
Konec novembra ga je referenčni britanski Knowledgemag izbral za drum and bass DJ-ja minulega leta, kar sicer ni prvič v njegovi 12-letni karieri. Djmag ga je, kot edinega iz bobenbaserskega žanra, uvrstil med 100 naj nažigalcev '03. Sloves ni puhel in njegova hišna produkcija (tudi pod imenom Origin Unknown ), ki sledi trši sledi, ne da preveč premora.
-
Center za dehumanizacijo: Gverilci brez mej
Gre za še eno ploščo iz serije Izštekani. Gostovanje mariborskih pankerjev v ljubljanskem radijskem studiu 26, ki se je dogajalo 18. aprila lani. CD je bil izdan osem mesecev kasneje. Kot veste, gre za oddajo (se spomnite MTV-ja?), v kateri naj bi na studijskem koncertu sicer električni glasbeniki pokazali svoje akustične sposobnosti. In to nekaterim dobro uspe, drugim pa niti ...
-
Zoran Simjanović: Jedna tema jedan film
"Med našim odraščanjem je čas umetnostne glasbe že mineval. Na sceno so z neverjetno hitrostjo stopili novi mediji, ki so odkrivali nove in nove načine izražanja. Za to si potreboval dva talenta, enega za razumevanje tehnologije, drugega za filozofijo rokenrola. V ognjemetu, ki je pršel na medijskem nebu, so se znašli samo tisti, ki so imeli na oko povsem različne sposobnosti. Simke je bil med njimi.
Iskanje brez piškotkov ni možno
