Triple R: Friends

Počasi se mehčajo tudi toni družbe Kompakt, kar je glede na marsikdaj do zadnje skorje presušeni in po studijski sterilnosti vonjajoči house minimalizem, ki je pred leti prihajal iz Koelna, vredno pozdravnega nagovora. Če so prvaki minihousa, namesto da bi s svojo sintetiko karseda verno oponašali "prave" inštrumente, brskali po drobovju mašinerije in iz njega izkopavali avtohtono, "umetno" zveneče zvokovje, so se...

Calexico: Feast of Wire

S pokopališča vojaških reaktivcev v Tucsonu, Arizona, kjer v romantiki puščavskih viharjev ustvarjata muzikanta John Convertino in Joey Burns, ter iz ponotranjene podobe mesteca Calexico, ki na kalifornijsko mehiški meji ločuje trdo resničnost in lažnih sanj, še zmeraj prihajajo opojni zvoki, ki ob fuziji arhaičnega tex mexa in nadčasovne muzike Ennia Morriconeja oživljajo podobe iz pozabljenih zgodb oziroma...

Adrian Sherwood: Never Trust a Hippy

Ako drži, da je to blazno pozen Sherwoodov avtorski prvenec, velja opomniti, da je britanski mešalski-producentski veščak s svojim dubovskim sindikatom, ničkolikimi avtorskimi studijskimi vmešavanji, posegi in oblikovanji končne podobe muzičnih artefaktov, zakrivil nekaj najbolj pregnanih albumov, kar jih je dal sodobni dub in vobče studijska produkcija godb.

Anthrax: We've Come for you All

V poplavi naftalinskih bendov je izpod prahu naplavilo tudi nekdaj mogočne Anthrax, zaradi česar se vprašaš, čemu mrtvi bendi raje ne ostanejo mrtvi. Anthrax v uvodni pesmici sicer pokažejo, da še vedno premorejo ostre kitarske zobe, ki pa žal le spominjajo na zlate čase kakšne Pantere ali Sepulture in seveda tudi Anthrax. No, kmalu se izkaže, da se gospodu Scottu na kitari toži po osladnih melodijah ...

The Essential Janis Joplin

Pred šestdesetimi leti se je sredi teksaških naftnih polj v Port Arthurju rodila punca, ki so jo na srednji šoli klicali najgrši fant v razredu. Pri dvajsetih je prvič obiskala San Francisco, da bi vnovčila svojo ljubezen do folka in bluesa. Ko se je čez tri leta vrnila, je postala unikatni glas rokenrola, ki ga še dandanes obhajajo mnoge imitacije brez resne konkurence.

Housemouse: Osnove elektrotehnike

Staneta Špegla smo prvič uzrli, ko je še pel in plesal v zasedbi Dig, katere člani so, sledeč zagonu slovenske tancmašine v devetdesetih, vse več večerov preživljali v domačem studiu in na celjskih tehno veselicah, tako pod odrom kot na njem, ustvarjajoč pod imeni BioNet in DopeControl in izdajajoč v samozaložbi in obenem matičnem združenju MicroTrip.

Der Dritte Raum: Klubraum

Kaj lahko po vseh teh letih še pokaže Andreas Krueger, ki se je z geslom Der Dritte Raum vpisal med začetnike sodobne elektronike? Sodeč po uvodnih procedurah pričujočega ploščka - nič pretresljivega. Klubraum, ki spočetka zveni, kot da bi poslušali remiks katere od Kruegerjevih zgodovinskih viž, pa po desetih minutah prejme infuzijo svežine, ki vabi na plesišče in ne jenja, dokler preko trdine in mečine, preko...

Calypso: Vintage Songs From The Caribbean

Kalipso, ki se je formiral na Trinidadu, profana karnevalska pesem par excellence, je desetletja preplavljal karibsko otočje, predvsem njegov anglofonski, a tudi špansko in francosko govoreči del. Pričujoči nabor križari po Karibih in pri severni orjaški sosedi, kjer so ga igrali imigranti, a tudi domačini. Navsezadnje so ameriške fonografske založbe prve začele izdajati kalipse in jih s tem tudi v...

Total Music Meeting: Audiology - 11 Groups Live in Berlin

Navidez sampler, zbornik muzičnih zgledov za morebitno promocijsko, distribucijsko rabo. Toda mar ni že v "naravi" svobodno improviziranih godb, da se rade ognejo profani, posplošeni oglaševalni praksi iz drugih sfer (glasbene) industrije? Pogojno da, vendar pričujočo ponudbo vidimo/slišimo prej kot spretno podvajanje - utečen mehanizem je izkoriščen, a se ne proda; dobesedno: ne gre v promet.

Električni Orgazam: Harmonajzer

Ena najboljših jugo plošč, če ne kar najboljša, je izšla leta 1980 in je imela naslov Paket aranžma. Na plošči so sodelovali trije beograjski mega perspektivci: Idoli, Šarlo akrobata in Električni orgazam. Osebno sem se udeležil prvega Orgazmovega koncerta v disku Študent in sodeloval tudi kot posojevalec opreme. Kaj čmo, ljubljanski menedžerji in promotorji so nas velikokrat znali prepričati, da smo kaj...

Elvis Jackson: Summer Edition

Če kaj moti (tudi) pri tretji plošči primorskih regi-ska pankerjev, je to dejstvo, da se fantje ne morejo skint iz svoje angleščine. Očitno so na svojih turnejah po razvitih evropskih državah povsem pozabili na lastno grudo. Tako kot pred leti Avseniki, ki pa so za naše tržišče vseeno pridelovali tudi slovenske verzije internacionalnih hitov.

2CD's & MP3's

Opa! Medtem ko mnogi, za zaslužek zaskrbljeni muskontarji - da, tudi Aphex Twin - in njihove firme opremljajo svoje ploščke s protipiratsko tehnologijo, da jim ni moč prisluhniti ali z njih kopirati na domačem računalniku, so pri Mute ubrali ravno nasprotno taktiko. In pričujočo dvojno kompilacijo opremili z revolucionarnim geslom "control of music and technology is passing from the hands of the few to the...

Medicine8: Ironstylings

Elektrotehnične stepe so postale zaradi obilja snovi in diskutabilnih referenc od industrije najetega tiska kaj nepregledna zadeva in izbiranje ploščkov čista ezoterika, kjer se dostikrat zanašaš na subliminalna sporočila, ki jih v prostor sevajo tako ali drugače oblikovani ovitki. Ko bi med elektroniko, interno nemško navlako in popom v Muellerju ošinili le ovitek Medicine8 in prezrli s kulijem dopisani dance ...

Ghana: High-Life and Other Popular Music

Nadaljujemo s prebiranjem ponatisov afriške "iskalske" serije založbe Nonesuch. Že v uvodu izvirne izdaje (1969) je urednik pomenljivo zapisal, da "to niso 'etnični' posnetki, marveč bolj edinstvena priložnost za prisluh popularni, plesni in koncertni godbi dandanašnje Afrike". Take spremne besede si danes, ko naokrog strašijo identitetne politike, kulturni diferencializmi in...

Partibrejkers: Gramzivost i pohlepa

Od ponovnega prihoda v CD gramofon Cane in ekipa puščajo boljši vtis, kot bi si ga pogosto upali pripisati daljšim stažistom rokerske kariere. To, kar pri njih zveni najprepoznavneje, so Partibrejkersi uspeli ohraniti, hitrost se je zmanjšala zgolj za prepoznavnostno nianso. Pa še to ne v vseh komadih. Za razliko od zasedbe Majke, ki je v trikrat krajšem razdobju povsem razvodenela in pohipijarila svoj zvok...

George Jones: Love Songs

Čeprav podpisani degustator oficielnim kompilacijam nikoli ni bil kaj prida naklonjen, tu pa tam naleti na izjemo, ki ga zintrigira. Vkolikor na izjemi piše George Jones, je pozoren prisluh takorekoč zapovedan. Težko je namreč prešteti zvrsti in podzvrsti, v katerih se je tekom polstoletne kariere preizkusil George Jones, po konsenzu kritiške srenje eden najbolj prominentnih vokalov countryja, kaj šele da bi...

Igor Lunder With Reeds

Precej nenavadna zasedba štirih pihalcev in vodje-kitarista; lepo presenečenje za tukajšnje razmere. Igor Lunder, Aleš Suša, Tadej Božič, Klemen Kotar in Blaž Trček so humorni, igrivi, ljubi se jim delati in še decentni so - pihalci z dobro atako, z zdaj vihravo zdaj nadzirano mladostno željo menjavajo različice saksofonov, grabijo tudi klarinete, flavte in didžeridu, kitarist pa ne tava v šprudlu in preludijskih...

The Streets: Original Pirate Material

Kako jih ne maramo, tehle glasbenih Angležev, kadar v svojih britpopovskih blodnjah re & re & re & reciklirajo glasbeno besedilne vzorce, ki so jih pred štiridesetimi leti zašpičili liverpooski kuštravci. In kako jih imamo po drugi strani radi, taiste glasbene Angleže, kadar v svojo glasbeno sliko lovijo pestro zvočenje ulic, ki jih poleg aboriginov naseljujejo obarvanci iz vseh koncev,...

Robert Mccoy: Bye Bye Baby

Blues je bil v mnogočem kultura klavirja. Pozabljamo. Prebiralci tipk, včasih samo belih, včasih samo črnih, samouki, polprofesionalci, celo izobraženi, ki so "honkali" po špelunkah ali po house rent parties, so vendarle morali zadostiti visokim standardom poslušalske skupnosti - torej good time godba in skupinsko občutenje, se pravi podajanje snovi, štorij, muzična zgibanka.

Defecation: Intention Surpassed

Po prvencu Purity Dilution, ki je nastal v kombiniranem umu Micka in Mitcha Harrisa (nista brata) pred štirinajstimi leti, se gospod Mitch vrača samostojno z novim izdelkom projekta Defecation. V štirinajstih letih so Defecation pozabili na zvočno brutalni grindcore s prvenca in izvrgli zvočno novodobno zgoščenko polno besno hreščečih glasov, v hitrosti izgubljenih tolkal in na trenutke do skrajnosti razmazanih...

Faraoni: Solinar

Že takoj opomba: album je izšel natančno 12. 12. ob 12.00, če v tem najdete kak smisel. Faraoni so ga in so svoje veteransko delovanje pokronali s projektom, ki je zadel kar nekaj muh na en mah.

Zimbabwe: The Soul of Mbira - Traditions of the Shona Music

Obogateni ponatisi plošč iz "raziskovalne serije" založbe Nonesuch so hvalevredni. Od sedemdesetih let je pretehtano izdajala tradicionalne in popularne godbe z vseh kontinentov. K sodelovanju so bili povabljeni ugledni etnomuzikologi, specialisti na svojih področjih. Nemalokrat je album pospremil monografijo o godbi ljudstva ali širše regije. Brskamo po afriških.

Tribal Planet vol. 1

Le kaj naj bi spet pomenil bedasti vzdevek progressive, s katerim se je v zgodovini sodobne elektronike kitilo že vse od italo- žolice do nemškega udri!tehna? Nekateri menijo, da, tako kot ponavadi, opredeljuje slo te ali one panoge po tzv. napredku, izboljšavah, drugi, maloštevilnejši, a zabavnejši, da gre za progresijo znotraj te ali one viže, za tzv. dizalico.

EMA 2003

Letošnji izbor za evrovizijo mi ni tako sedel kot tisti lani. Verjetno gre razloge iskati v pomanjkanju presežkov, že dejstvo, da se je nekdo odločil pripeljati na izbor lansko zmagovalko, Latvijko, ki je brez sramu ukradla svoj komad Rickyu Martinu, kaže na dejstvo, da jih originali in posebnosti ne zanimajo preveč. Dovolj je bilo Sester, so si rekli.

Flr: Easy Filters

Krinka je popolna - resda iz predebelega kartona za kakršenkoli filter izdelani ovitek, ki daje skupaj z značilnim oblikovanjem in imenom slutiti, da gre za poharsko ali vsaj "inteligentno", zapečkarjem in kavčarjem namenjeno muziko, brez omembe avtorja, za katerega izveš šele, ko iz notranjosti pade neugleden list z biografijo, ki izgleda, kot da bi si ga omislila nad tolikšnim incognitom obupana založba.

Nick Cave and the Bad Seeds: Nocturama

"Kaj je zdaj to? Bruce Springsteen poje pod imenom Nick Cave? Dragi Nick, ti nič več ne goriš, ti si pregorel," se je na spletu utrgalo iz ust (očitno bivšega) vernika, povod za izbruh jeze pa je bil, podobno kot pri podpisanemu, maratonski sklepni nateg te pesmarice, četrturno naricanje Babe, I'm On Fire, ki po tratenju kapacitete ploščka poseka celo doslej najznamenitejšo drdrarijo Mercy Seat.

Dkv Trio: Trigonometry

Paše zven jazzovskega tria, ki ve, kaj in zakaj igra. Saksofon, bas in bobni so tako bazična postava, neštetokrat izrabljena v jazzovski zgodovini, a še vedno magnet, ko trije oddelajo, se pravi, igrajo zares in brez rezerv. DKV je zdaj že vzorec, o čemer smo se lani prepričali iz prve roke v mariborskem Satchmu in ljubljanski Gromki. Takrat so leteli drobci tega, kar nam druščina ponuja na dvojnem albumu.

Soulfly: 3

Pretirano angažirani Max Cavalera s svojim zadnjim izdelkom miselno pluje v čudne, spiritualne vode, kjer se v izkrivljenem kotičku zavesti formira jasna božja slika. Max s svojimi somišljeniki poleg sumljive socialno pobožne miselnosti zasuje slušni del registriranja z maksimalno dodelanim agresivnim jump around metalkorom, ki ga brez pretiravanja dopolnjujejo elektronski dodatki sintetičnih glasbil.

Žoambo žoet workestrao: Svakoga dana u svakom pogledu sve manje nazadujem

Nova edicija "podjetja za slabo distribucijo lepe muzike" prinaša dovolj raznoliko bridko-radostno gradivo: V grobem utegne ta poteza VIS ŽŽW (ponekod jih nahajaš tudi pod: Xhoambo Xhoet Workestrao ) približati tistemu občestvu, ki strumno preči širne branže hardkorov in črne dadaizme tipa "post-RIO" rado začini z improvizacijsko-nojzersko ambicijo.

Xavier Garcia, Gianni Gebbia, Nils Wogram: Pronto!

Fina intelektualno čuječna spodbuda je, ko se iz muziciranja - svobodnega improviziranja - izvijajo in krivenčijo podlage, drobni orisi, miniforme, se gradijo nove, konkretne in abstraktne, a igra v ničemer ne izgublja svoje osti, užitkarstva, premisleka, skratka trdne godbene podstati. Pronto! mednarodnega tria je tak muzični podvig. Saksofonist Gianni Gebbia (vnovič prihajajoč z drugo trojko v dva najbolj...