Milan Kučan / »To še ne pomeni zasuka Slovenije v desno«

"Glede na politično dogajanje v Sloveniji je ta rezultat pričakovan. To še ne pomeni zasuka Slovenije v desno, kajti če upoštevamo rezultate referendumov o pomembnih družbenih vprašanjih, se kaže slika nekoliko drugače. Vendarle pa je ta rezultat resen opomin za vlado. Je nek trenutek, ker sovpada s polovico mandata te koalicije, da se vlada zamisli. Ne bi pa tega rezultata ne precenjeval niti podcenjeval. Na evropski ravni je porast vpliva skrajnih strank zaskrbljujoč glede na smer razvoja EU, če seveda to smer gledamo z vidika temeljev evropske integracij. Tako da bo ohranjena večina, ki je do zdaj upravljala z našo skupno usodo, pravzaprav morala biti zelo pozorna, da bo zaznavala pravočasno, kam lahko posamezne tendence to skupnost pripeljejo."

»Slovenski volilci v veliki meri niso politično polnoletni, ne razumejo, da volitve niso stvar čustev«

"Interpretacije evropskih volitev so v polnem teku, čeprav razkrivajo nekaj neovrgljivih dejstev. Med temi je prvo, da je bila slovenska volilna udeležba resda boljša od prejšnje leta 2019, a še vedno zgolj 41-odstotna, se pravi približno enaka kot denimo na lokalnih volitvah v Ljubljani. Kar je izredno zaskrbljujoče. Ko torej govorimo o tokratnih zmagovalcih, nikakor ne smemo pozabiti: tudi tu je zmagala 60-odstotna, torej večinska volilna neudeležba. Ta je iz skrajno desne SDS, ki je dobila manj kot 20 odstotkov glasov, naredila triumfalno zmagovalko."

Slovenija bo zbirala padala za dostavljanje pomoči v Gazi iz zraka

V okviru nadaljnje humanitarne podpore območju Gaze bo Slovenija kot del ene od novih pobud organizirala zbiranje padal za dostavo pomoči iz zraka, je v torek v oddaji Odmevi na TV Slovenija napovedal premier Robert Golob, ki se je udeležil mednarodne konference o humanitarni pomoči za Gazo v Jordaniji.

Toninovi NSi podpora padla pod štiri odstotke

Na parlamentarnih volitvah bi po anketi Mediane za časopis Delo zmago slavila SDS, ki bi jo obkrožilo 24,3 odstotka vprašanih, za dobro odstotno točko več kot maja. Gibanje Svoboda bi izbralo 19,5 odstotka vprašanih oz. za dobri dve odstotni točki več kot maja. Sledijo SD, Levica in NSi, ki ji je podpora padla pod štiri odstotke.

Zakaj ŠOU v Ljubljani prepoveduje snemanje sej študentskega zbora?

Novinarke in novinarji Radia Študent opozarjajo, da Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani že osem mesecev prepoveduje javni video prenos in zvočno snemanje sej študentskega zbora. Na zadnjih dveh sejah pa so snemanje fizično omejili z varnostniki. Zaradi poseganja v pravico javnosti do obveščenosti, zahtevajo umik prepovedi snemanja.

Slovenija bo letos Ukrajini namenila do pet milijonov evrov dodatne pomoči

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela sklep, da bo Slovenija v letošnjem letu namenila do pet milijonov evrov za nadaljnjo humanitarno in razvojno pomoč ter obnovo Ukrajine, piše na spletni strani vlade.

Slovenija bo Palestincem namenila dodatnih 2,5 milijona evrov pomoči

Slovenija bo preko različnih programov Združenih narodov Palestincem namenila dodatnih 2,5 milijona evrov pomoči, je danes ob robu mednarodne konference o humanitarni pomoči za Gazo v Jordaniji napovedal premier Robert Golob. Po njegovih besedah sicer v ponedeljek sprejeta resolucija v Varnostnem svetu ZN daje upanje za rešitev dveh držav.

»Golob nima razlogov, da bi kazal razočaranje in zaskrbljenost nad rezultati«

"Golob nima razlogov, da bi kazal razočaranje in zaskrbljenost nad rezultati, ki so za njegovo stranko dobri. So na zgornjem robu anket, v katerih je fluktuirala stranka v zadnjih mesecih. To je najvišji rezultat in utrjuje Goloba kot nespornega hegemona levo od sredine, zato se mu ni treba bati notranjih frakcij, uporov, tudi če so zelo skrb vzbujajoči. Gledano v celoti pa je razmerje med levo sredino in desno sredino izrazito slabo."

»Ta evropski parlament je najbolj desno usmerjen doslej«

"Evropska ljudska stranka se je vsaj deloma okrepila tudi na račun skrajne desnice, spet drugje je kot zmerna desnica pridobivala na račun levice in liberalne sredine. Močan rezultat EPP je postal možen predvsem zaradi njihovega krepkega rezultata v velikih članicah: Nemčiji, Španiji in Poljski. O devetih poslanskih mestih več za EPP (skupaj 185) so pred volitvami zgolj sanjali. Evropski konservativci in reformisti so s 73 poslanci dobili dodatne štiri sedeže, skrajna Identiteta in demokracija se je okrepila za devet sedežev, kar je približno v napovedi javnomnenjskih anket. Volilci skrajne desnice so se s svojimi protestnimi glasovi preselili denimo tudi k doslej na evropski ravni nepovezanim strankam. In tam zdaj tiči vzpon skrajne desnice, ki se bo v prihodnjih tednih z združevanji in preoblikovanjem političnega prostora šele pokazal. Že zdaj pa je jasno, da je s približno četrtino poslanskih mest skrajnodesničarskih skupin ta evropski parlament najbolj desno usmerjen doslej."

Slovenija med članicami EU z največjim zvišanjem volilne udeležbe

Volilna udeležba na evropskih volitvah se je v primerjavi s prejšnjimi pred petimi leti povečala v najmanj 14 državah članicah EU. Med državami, kjer je šlo tokrat na volišča veliko več ljudi kot leta 2019 je Slovenija, kjer je volilna udeležba višja za 12 odstotnih točk, je danes povedal tiskovni predstavnik Evropskega parlamenta Jaume Duch.

Robert Golob / »Vsi naši cilji so bili izpolnjeni«

"Nič ni šlo narobe, vsi naši cilji so bili izpolnjeni: imeli smo visoko volilno udeležbo, dobili smo štirikrat za na referendumih, v Svobodi smo imeli sicer malček smole pri mandatih za evropske poslance. Po svoje pa je tako morda še bolje, saj zdaj nimamo izgovorov, da ne bi naprej delali še bolj trdo."

Priznanje Noriškega kraljestva

»Ali imamo v Sloveniji čudežno deklico ali čudežnega dečka, ki bi bil pripravljen prevzeti krmilo?«

Rekordna volilna udeležba na evropskih volitvah

Nedeljskih evropskih volitev v Sloveniji se je glede na zadnje neuradne izide udeležilo 41,18 odstotka volilnih upravičencev, kar je največ na vseh dosedanjih volitvah v Evropski parlament. Doslej namreč volilna udeležba še nikoli ni presegla 30 odstotkov.

»Skrajno desne stranke niso dosegle takšnega uspeha, kot so jim ga napovedovale ankete«

Po evropskih volitvah, na katerih so desnosredinska EPP, socialisti in liberalci ohranili večino, na ravni EU ni pričakovati večjih sprememb, je za STA ocenil analitik z univerze v nizozemskem Groningenu Benjamin Leruth. To, da skrajno desnim strankam ni uspel takšen vzpon, kot so napovedovale ankete, pa je med drugim posledica višje udeležbe.

Grims gre v Bruselj

Je vladajoči trojček doživel poraz na evropskih volitvah? Premier Robert Golob želi več kot jasno blažiti vtis neuspeha, ki je sicer očiten: zgolj dva mandata, pa še to primarno iz vrst prejšnje LMŠ in ne »čiste« kvote Svobode, najbrž ne predstavlja nobenega triumfa v primerjavi s štirimi bruseljskimi stolčki iz stranke SDS. Če se v SD tolažijo, da jim je le uspelo z Matjažem Nemcem, pri čemer so polovico noči ob preštevanju glasov trepetali, ali bo premagal Petra Gregorčiča iz vrst SLS, v Levici pa se kislo nasmihajo ob razlagi, da so glede na državnozborske volitve dosegli dobre odstotke, a so v resnici ostali praznih rok, potem je vtis klavrnosti popoln. Da neuspeh zanikajo, je čisto druga vrsta težave.

Evropske volitve / V več državah se je okrepila skrajna desnica

Evropske volitve so novo zmago prinesle Evropski ljudski stranki (EPP), katere vodilna kandidatka Ursula von der Leyen je že razglasila zmago. Obe skrajno desni politični skupini sta se na račun dobrih rezultatov v več državah okrepili, a EPP skupaj z S&D ter liberalci ohranja večino. Je pa velika zmaga skrajne desnice prinesla nove volitve v Franciji.

Irena Joveva že drugič v Evropski parlament

Nosilka liste Gibanja Svoboda Irena Joveva je bila tokrat drugič izvoljena v Evropski parlament, pred petimi leti sicer kot nosilka Liste Marjana Šarca (LMŠ). Nekdanja novinarka si je kot evroposlanka prizadevala za svobodo medijev in transparentno delovanje politike. V tokratni volilni kampanji je izpostavljala tudi boj proti sovražnemu govoru.

Največ preferenčnih glasov prejeli Romana Tomc (SDS) in Irena Joveva (Svoboda)

Največ preferenčnih glasov na nedeljskih evropskih volitvah je dobila Romana Tomc (SDS), in sicer 73.019. Na drugem mestu je Irena Joveva (Svoboda), ki ji je preferenčni glas namenilo 70.169 volivk in volivcev. Tretje največje število preferenčnih glasov, in sicer 51.665, pa je dobil Vladimir Prebilič (Vesna), kažejo delni neuradni podatki DVK.

Udeležba na referendumih podobna kot pred dvema letoma

Posvetovalnih referendumov o evtanaziji, preferenčnem glasu in legalizaciji konoplje za medicinske namene ter za osebno rabo se je po preštetih skoraj vseh glasovnicah udeležilo nekaj več kot 41,1 odstotka volivcev, z minimalnimi razlikami med referendumi. Udeležba je bila podobna kot na zadnjih treh referendumih pred tem, ki so bili leta 2022.

Nič od tega Violete Tomić tudi na parlamentarne volitve

V stranki Nič od tega so na evropskih volitvah po besedah nosilke liste Violete Tomić kljub malo finančnih sredstev dosegli dober rezultat in si okrepili prepoznavnost. Tomić je v prvi izjavi za javnost zatrdila, da v stranki ne bodo odnehali, in napovedala sodelovanje na parlamentarnih volitvah.

Po izidih nedeljskega glasovanja še prištevanje glasov po pošti

Dan po evropskih volitvah in glasovanju na treh posvetovalnih referendumih bodo izidom nedeljskega glasovanja prišteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije. Čez teden dni pa bodo izidom prišteli še glasove iz tujine.

Najmlajša slovenska evroposlanka / Kdo je Zala Tomašič?

Članica podmladka SDS Zala Tomašič je nov obraz v politiki. V Evropski parlament je bila s preferenčnimi glasovi izvoljena z zadnjega mesta na listi, z 28 leti pa je postala doslej najmlajša evropska poslanka iz Slovenije. V Evropskem parlamentu se bo borila, da bodo vrednote vsakdana "Bog, družina in domovina", napoveduje.

Kako vladati Evropi v teh težkih časih?

Desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) se bo o sodelovanju po evropskih volitvah najprej posvetovala z levosredinskimi socialisti (S&D) in liberalci (Renew), je povedala vodilna kandidatka EPP za predsednico Evropske komisije Ursula von der Leyen. Te tri stranke so sicer glede na delne izide ohranile večino v Evropskem parlamentu.

Delni rezultati / EPP, socialisti in liberalci naj bi obdržali večino v Evropskem parlamentu

Tri največje politične skupine v trenutnem sklicu Evropskega parlamenta - desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), levosredinski socialisti (S&D) in liberalci (Renew) - bodo glede na najnovejše delne izide tudi v novem parlamentu obdržale večino. Skupaj naj bi imele 403 sedeže, od tega EPP 184, S&D 139, Renew pa 80.

En poslanski mandat za SD / »Oddahnili smo si, trpeli, pretrpeli«

Predsednik stranke SD Matjaž Han je v odzivu za medije po delnih rezultatih na evropskih volitvah dejal, da so v stranki SD z enim poslanskim mandatom "lahko vendarle zadovoljni". Medtem pa je rezultat koalicije označil za poraz. Nosilec kandidatne liste SD Matjaž Nemec je ocenil, da je izkupiček stranke na volitvah relativno dober.

Evropske volitve / Najnižji volilni prag doslej

Volilni prag na volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, ki v Sloveniji ni natančno določen, je bil tokrat najnižji doslej. Stranki NSi se je, kot kažejo delni neuradni izidi, namreč uspelo v Evropski parlament prebiti z manj kot 7,7 odstotka glasov, v poslanske klopi bo sedel Matej Tonin. Doslej je bil najnižji prag 8,08 leta 2014.

Golob / »Tega filma, da se bom jaz umaknil, Janša ne bo videl«

Predsednik vlade in stranke Gibanje Svoboda Robert Golob je zadovoljen z rezultatom na evropskih volitvah. Kot kažejo delni in neuradni izidi, je stranka dobila dva evroposlanca, Ireno Jovevo in Marjana Šarca. Slednji se bo moral mandatu ministra za obrambo odpovedati, resor pa bi lahko prevzel nekdo iz obstoječe ekipe na ministrstvu.

Referendumi / Podpora vsem štirim referendumskim vprašanjem

Za zakonsko ureditev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se je na posvetovalnem referendumu izreklo 54,85 odstotka volivcev, proti jih je bilo 45,15 odstotka, kažejo delni neuradni izidi po skoraj vseh preštetih glasovnicah. Referenduma se je po doslej objavljenih podatkih DVK udeležilo 39,03 odstotka volivcev.

Evropske volitve / Kdo gre v Evropski parlament?

Največ glasov na nedeljskih evropskih volitvah v Sloveniji je prejela SDS, ki je s 30,82 odstotki osvojila štiri poslanske mandate. Gibanju Svoboda sta pripadla dva mandata (22,11 odstotka glasov), po enega pa so osvojili v Vesni (10,47), SD (7,71) in NSi (7,69), kažejo neuradni izidi Državne volilne komisije po skoraj vseh preštetih glasovnicah.