Samovoljni župan in Titova ulica

Oktobra 2011 je ustavno sodišče sprejelo presenetljiv sklep in z njim razveljavilo odlok, s katerim je ljubljanska občina novo ulico, ki se vije v okolici Stožic, poimenovala Titova. Večina ustavnih sodnikov se je strinjala s tezo, da ime Josipa Broza - Tita simbolizira totalitarni režim, zato naj bi bilo novo poimenovanje ulic njemu v čast in v spomin razumljeno kot podpora nekdanjemu režimu. Takšno pojmovanje zgodovine je rokohitrsko, a odločitve ustavnega sodišča se pač upoštevajo. Ljubljana je nato novo vpadnico preimenovala v Štajersko cesto. Ta odločitev ustavnega sodišča ne velja za stara poimenovanja cest in trgov, v Mariboru je tako še vedno Titova cesta, prav tako v Senovem in Slovenski Bistrici, v Velenju, Postojni in Kopru pa imajo Titov trg.

Neustavno tajno sledenje

Ustavne sodnice in sodniki so soglasno razveljavili zakonski člen, s katerim je vlada Finančni upravi Republike Slovenije podelila pristojnost, da inšpektorji sami po lastnem premisleku s tehničnimi sredstvi izvajajo tajno slednje vozilom, ki prevažajo tovor. Iz soglasnosti odločitve izhaja, da je bila odločitev sodnikov lahka, tajno sledenje pa so razveljavili že z vidika nejasnosti, saj je jasnost eden od najosnovnejših pogojev vsakega predpisa – še posebej, če gre za predpis, ki odločno posega v človekove pravice.

Prodaja državnega deleža v vodnogospodarskih podjetjih?

Aprila je javnost, zlasti sindikate, močno razburila zamisel finančnega ministrstva, da bi se družbi Pošta Slovenije in Zavarovalnica Triglav v temeljnem dokumentu o upravljanju državnih naložb prekvalificirali iz strateških naložb v pomembne naložbe države. Ta prekvalifikacija bi omogočila, da se delež države v obeh družbah zmanjša do 25 odstotkov plus delnico; zdaj ima država v Pošti stoodstotni delež, v Triglavu pa nadzira 62,7-odstotnega. In čeprav je minister Klemen Boštjančič zatrjeval, da »v ozadju prekvalifikacije niso težnje po prodaji obeh podjetij« in da vsi vse razumemo narobe, je vlada v končnem predlogu vseeno spremenila mnenje in v odloku o strategiji upravljanja naložb države, ki je zdaj pred poslanci, Pošta in Triglav ostajata med 34 strateškimi naložbami države.

Vrača se Farage

Minuli konec tedna se je na ulice Londona zgrnilo na tisoče protestnikov pod vodstvom Tommyja Robinsona, skrajnega desničarja, samooklicanega zagovornika svobode govora, nogometnega huligana in ustanovitelja Angleške obrambne lige (EDL), katere poslanstvo je »postaviti se po robu islamizaciji Britanije« in je v preteklosti z zborovanji namensko strašila lokalne pripadnike azijske in muslimanske skupnosti. Protest je imel protimigrantsko sporočilo. »To je London, ne Londonistan,« je pisalo na transparentu, ki ga je na čelu shoda nosil Robinson.

Koliko evropskih poslancev bi dobil kdo?

Na grafu je predstavljena ocena, koliko evropskih poslancev bi na volitvah v tem trenutku dobila posamezna evropska politična skupina. Graf je izdelan na podlagi raziskav javnega mnenja v posamezni državi, iz teh izsledkov nato na portalu Politico izračunajo število poslancev. Ocena je seveda približna in ni odvisna le od javnega mnenja, ampak tudi od spreminjajočega se članstva posameznih nacionalnih političnih strank v evropskih političnih skupinah, za povrhu pa ne tako redko politične skupine v Bruslju nekatere poslance tudi izključijo ali pa pridobijo nove. Iz grafa je razvidno, da je v EU največja politična skupina Evropska ljudska stranka EPP (svetlo modra), sledijo ji socialisti (S & D). Rumena barva predstavlja liberalce (Renew), zelena pa Evropske zelene. Poleg teh treh »koalicijskih« političnih skupin črna barva predstavlja skrajno desno skupino Identiteta (ID), temno modra pa manj skrajno desno skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), katere člani so predvsem poslanci poljske stranke Zakon in pravičnost. Temno rdeča barva na drugi strani političnega pola predstavlja skupino Evropska levica, katere članica je tudi slovenska Levica. Drugi poslanci niso vključeni v skupine.

O korenčku in palici / Predsednica republike je obiskala romsko naselje

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala romsko naselje Lepovče v občini Ribnica. Presenetila je z izbiro besed, kakršnih doslej visoki državniki, ne glede na politični predznak, niso izrekali.

Priznanje Palestine

V sredo malo po deseti zvečer je pred parlamentom zaplapolala palestinska zastava. Državni zbor je nekaj minut poprej z 52 glasovi za potrdil sklep vlade o tem, da država Slovenija priznava Palestino. Od prve uradne pobude, ko je novembra 2014 odbor za zunanjo politiko vladi Mira Cerarja naložil, naj prizna Palestino, je minilo skoraj deset let.

Milijarda evrov za 20 tisoč stanovanj

Letna poročila o slovenskem nepremičninskem trgu, ki jih objavlja Geodetska uprava Republike Slovenije, se berejo kot srhljivka. V zadnjem, ki nosi letnico 2023, je zapisano, da je bila povprečna cena (mediana, op. p.) kvadratnega metra prodanega stanovanja v Ljubljani 3990 evrov, pri čemer so se stanovanja prodajala po še bistveno višjih cenah. V središču mesta tudi po 5000 evrov in več za kvadratni meter. To pomeni, da sta bili za nakup kvadratnega metra stanovanja v Ljubljani potrebni dve debeli povprečni neto plači ali več kot štiri minimalne. Ni torej čudno, da mladi danes v Ljubljani ne morejo priti do svojega stanovanja, zaradi neurejenega najemniškega trga pa ima vprašanje dostopnosti stanovanj elemente velike, generacijske krize.

Volite ljubezen

Obstajata dve razlagi medčloveških odnosov. Ena je optimistična, druga je pesimistična. Sledimo jima lahko v filozofiji in teoriji o tem, kako naj bi se človeški rod politično organiziral. Najbolj priljubljena in razširjena je pesimistična razlaga, ta pravi, da človek na koncu razume le prisilo in da so pomembni zgolj interesi. Teorija, ki ustreza tej razlagi na ravni odnosov med državami, se imenuje realizem. Države živijo v kaosu, pravi ta razlaga, v njih ni nobenih pravil, nobene vrhovne avtoritete in te razmere ustrezajo nekakšnemu naravnemu, primordialnemu človekovemu stanju. Kakšen je človek v tem stanju brez policije ali države? Angleški filozof Thomas Hobbes je rekel: Homo homini lupus ali: Človek človeku volk. Tako so si Angleži nekoč predstavljali barbare. Napredek in civilizacija, so dodali, prideta šele s policijsko prisilo, vojsko in vsemi drugimi institucijami.

Najslabša lokacija za sežigalnico

Leta 2007 je bila narejena obsežna študija mogočih lokacij za gradnjo sežigalnice odpadkov v Ljubljani. Lokacija na Barju, ki jo župan Zoran Janković zdaj razglaša za »najboljšo možno«, je bila takrat na podlagi več deset meril, ki so zajemala prostorske, okoljske, funkcionalne, ekonomske in družbene vidike, prepoznana kot druga najslabša; med 15 lokacijami se je uvrstila na predzadnje, 14. mesto. Kako je torej mogoče, da lokacijo Barje zdaj na občini poudarjajo kot najprimernejšo? Kaj se je spremenilo? Zdi se, da predvsem to, da je v vmesnem času na Barju zrasel Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana), v katerega zdaj smeti vozi že 58 občin ali tretjina Slovenije, priznavajo v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana (Te-Tol).

Solarizacija avtocest

Čeprav je povečanje zmogljivosti obnovljivih virov energije strateška nuja države, številne državne družbe, ki niso iz energetske panoge, vlaganj v sončne elektrarne ne vidijo kot prednostne naloge. Niti Slovenski državni holding kot upravljavec državnih podjetij teh vlaganj od družb ne »zahteva« prednostno. A zdaj se utegne premakniti: odlok o strategiji upravljanja naložb države, ki je temeljni akt upravljanja državnih podjetij, bo po novem bolj zavezoval državna podjetja, da gradijo obnovljive vire energije na lastnih nepremičninah in na nepremičninah, ki jih upravljajo. Posebej izpostavljena je avtocestna družba Dars.