Dva milijona evrov za spomenik slovenski osamosvojitvi

Vlada je v prvi polovici meseca potrdila natečajno nalogo za postavitev spomenika slovenski osamosvojitvi na ljubljanskem Trgu republike, ki jo je pripravil Zavod za prostorsko inovativnost Afront. Vrednost projekta ureditve območja s spomenikom znaša dva milijona evrov. Ministrstvo za obrambo, ki bdi nad projektom, bo zdaj v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije razpisalo in izpeljalo mednarodni natečaj, da pridobi najprimernejšo rešitev za postavitev spomenika.

Joker je out

Vlada je ta teden sprejela izhodišča za nov nepremičninski – bolje rečeno stanovanjski – davek. Če in ko bo ta sprejet, bo zadeval le najpremožnejših 20 odstotkov lastnikov nepremičnin. Če se bodo uresničile sedanje želje koalicijskih strank, bo davek določen v višini do največ 1,45 odstotka od Gursove vrednosti nepremičnin, iz nove obdavčitve bodo izvzete nepremičnine, v katerih občani bivajo, pri tistih, ki jih oddajajo v najem, pa naj bi se davek za najem odbil od davka na nepremičnine. Takšnih nepremičnin je več kot 75 odstotkov. To pomeni, da bo to davek na prazna stanovanja, davek na luksuz, davek na špekulativne nakupe nepremičnin. A čeprav bo ukrep zadel manjšino, utegnejo biti učinki ogromni.

Zlom zelene politike / Leto, ko sta zmagala populizem in politika zastraševanja

Če zapišemo, da je leto, ki se izteka, leto vročinskih rekordov, naša ugotovitev ni povsem natančna. Tudi leto pred tem in še leto poprej je bilo tako. Ozračje se segreva in jasno je, da so za to krivi toplogredni plini. Tisti, ki jih ustvarja človeštvo. Skrajni čas je, da se začne revolucija, paradigmatske spremembe v načinu življenja. Dokazi so tukaj, posledice vidimo vsak dan.

Godot je prispel

Po dveh letih čakanja in ugibanja (ter tudi nekaj medijske histerije), vse odkar je Anže Logar po predsedniških volitvah zatrdil, da smo se znašli na »začetku nečesa velikega«, je vendarle prispel. Kot bi končno prispel Godot v Čakajoč Godota. Logar, ki je politično kariero dolgih 25 let gradil pod Janezom Janšo, je novembra ustanovil svojo stranko, Demokrate. In čeprav je prej dolgo zasedal visoke položaje v stranki, ki prisega na znano formulo divide et impera, zdaj stavi na – sodelovanje.

Vsi smo Janez Janša

Janez Janša je po slabem desetletju spet nagovoril ljudstvo pred sodiščem. Konec je, je rekel. Ko znova prevzame oblast, bo njegov bes najprej občutilo sodstvo in »reforme ne bodo dovolj, to zgradbo bo treba postaviti na novo«. Zdelo se je, da misli resno. »Mafija je preblaga beseda za njih, ker mafija spoštuje neka pravila, tukaj ni nobenih pravil. Če slovenskemu krivosodju rečete mafija, žalite mafijo,« pravi večkratni predsednik vlade, slovenski politik z najdaljšim stažem, nekdanji komunist, zdaj že 32. leto predsednik SDS.

Socialdemokracija po domače

Socialdemokrati so imeli po aferi s sodno stavbo na Litijski cesti priložnost znova premisliti smer, v katero je stranko popeljal že njen bivši predsednik Borut Pahor, bolj ali manj slepo pa so jo v isto smeri vodili tudi vsi njegovi nasledniki. Smer pragmatizma, levičarstva, ki se malce ozira čez desno ramo. Zdaj naj bi bilo vse drugače! Afera je stranko pretresla do obisti, treba se je bilo pogledati v ogledalo in premisliti, kako naprej. Tako so vsaj govorili. In del članstva je mislil smrtno resno.

Od krize do krizice in naprej v ekstazo

Zdravstvo razpada. In to že leta. Zdravniki še naprej stavkajo in razmere so seveda kritične. Ampak ostajamo optimisti: ja, imamo krizo z družinskimi zdravniki, vendar jih toliko, kot smo jih imeli letos, nismo imeli še nikoli. Oglejmo si številke. Leta 2005 smo imeli 774 zdravnikov splošne medicine ali družinske medicine, letos jih je skupaj s specializanti že 1490. Zdravniki so letos stavkali zaradi nevzdržnih razmer, najbolj so se pritoževali anesteziologi in radiologi. Ampak v državi še nikoli nismo imeli toliko radiologov. Imamo jih dvakrat več kot pred 20 leti. In anesteziologov? Leta 2005 smo jih imeli v državi 256, letos več kot 480. In podobno je s storitvami, te strmo rastejo.

Pesek v oči 

Kot odgovor na uničenje, ubijanje, genocid, ki se dogaja v palestinski Gazi – ubitih je bilo več kot 44.000 ljudi, od tega večina otrok in žensk –, so nekatere države letos sramežljivo potegnile odločne poteze in priznale Palestino. Državo, ki obstaja le na papirju, v resolucijah in političnih dogovorih, v resnici je ni, je razdeljena, požgana, razrušena, razseljena, polna trupel, trpljenja preživelih. Izrael se požvižga na mednarodno pravo, generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa je razglasil za persono non grata, proces, ki ga je zoper njega začelo Mednarodno kazensko sodišče in zahtevo tožilca Karima Khana o aretaciji Benjamina Netanjahuja ter nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta, pa je označil za antisemitizem. To, da je tožilec enako zahteval za tri voditelje Hamasa, je bila za Izrael še ena žalitev več.

Sramota z JEK 2

Novinar Tarče: »Niso vam torej rekli, da bi to, kar ste naknadno potem tudi storili, pomenilo izigravanje volje ljudstva?« Nataša Avšič Bogovič (Gibanje Svoboda): »Veste kaj, v tistih dneh je bilo marsikaj rečenega …« To je delček sprenevedanja poslanke v oktobrski oddaji Tarča mesece za tem, ko so se poslanci vseh barv na srečanjih mimo javnosti dogovarjali in dogovorili, kako zakoličiti projekt JEK 2 pred referendumom in ne glede na voljo ljudi. Že maja letos so poslanci Svobode, SDS, SD in NSi (proti je bila Levica) složno sprejeli resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, s katero so JEK 2 inavgurirali v energetski objekt, ki »bo v prihodnosti strateškega pomena za dolgoročno in zanesljivo oskrbo Republike Slovenije z električno energijo«. Poslanci so se odločili, da bomo imeli JEK 2, nato pa so nameravali volivke in volivce vprašati, ali bi imeli JEK 2. Da je tak vrstni red neprimeren, nemara celo zakonsko sporen, so bili jasno opozorjeni, je razkrila Tarča.

Hvala vam, dragi politiki

Ob koncu leta se lahko vlada pohvali z ničelno inflacijo in javnim dolgom, ki je nižji od povprečja evroskupine. Z rekordnimi naložbami v razvoj. Z rekordnimi vložki v znanost (pol milijarde). S še višjimi plačami in nizko brezposelnostjo (ter 8,8-odstotnim zvišanjem pokojnin). Z zagonom stanovanjske politike (100 milijonov na leto). Z rekordnimi vlaganji v železnice (2,3 milijarde v naslednjih dveh letih) in ceste (v enem letu 420 milijonov). Z rekordnim 2,5-milijardnim vložkom v izobraževanje in šport. Državnih štipendij je letos trikrat več, šolska prehrana je kakovostnejša. Ne le zdravstveno, dobili smo tudi šolsko reformo s prenovo učnih načrtov vred. Plačna reforma pa je po zgolj dveh letih končana. Vlada pravi, da smo zaradi tega srečnejši in bolj zadovoljni. S 54. mesta na lestvici indeksa svobode medijev smo napredovali na 42. mesto, Slovenija pa se je letos uvrstila med 10 najvarnejših držav na svetu.

»Zelo težko sprejmem, kar dela Izrael palestinskemu narodu, to je grozljivo, to so vsi zametki genocida«

Pred natančno dvema letoma je Nataša Pirc Musar stisnila roko Borutu Pahorju in stopila v predsedniško palačo. Dve leti je dovolj dolga doba tudi za novega politika, čas uvajanja in negotovosti je minil. In v dveh letih je postalo jasno, da je Nataša Pirc Musar res drugačna od svojega predhodnika. Kritizira vlado, kritizira tudi opozicijo, zagovarja tisto politiko, tiste vrednote, za katere je prepričana, da so prave. Zdi se, da bi imela rada več politične moči, a kot pravnica ve, kakšne so njene ustavne omejitve.

Novi strošek sežigalnic

Gradnja sežigalnice odpadkov v Ljubljani je eden od paradnih projektov župana Zorana Jankovića. Podpirajo ga tudi svetniki Gibanja Svoboda, ki so decembra 2022 z Jankovićevo listo podpisali koalicijski sporazum. Da se sežigalnice »posebej veseli«, je Janković pred dnevi omenil v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo – po zadnjih ocenah naj bi na leto v njej sežgali do 140 tisoč ton odpadkov, to je v povprečju več kot 383 ton na dan. Ker mora objekt vendarle prestati okoljsko presojo, saj je zrak v kotlinski in neprevetreni Ljubljani že zdaj neustrezen, smo občino vprašali, zakaj župan prejudicira izid presoje in javno govori, da bo v mestu postavil sežigalnico. Odgovorili so, da župan »popolnoma verjame in zaupa v projekt«.

NATO bi še več

Komaj se je Slovenija zavezala, da bo do leta 2030 za obrambo namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je Mark Rutte, novi generalni sekretar zveze Nato, ki je položaj zasedel oktobra, že napovedal, da to ne bo dovolj. Ne, famozna »dva odstotka«, ki ju je od članic dolgo zahteval Nato, zaradi novih razmer v svetu nista več dovolj – Rutte pravi, da bi morale države članice za obrambo nameniti dosti več, denimo vsaj tri odstotke BDP, in se vrniti na raven vojaških izdatkov iz časa hladne vojne.

Ne daj se, Urška!

Dogajanje v državnem zboru je bilo te dni zaznamovano s pravljicami. Poslanec SDS Andrej Hoivik je že prejšnji konec tedna v hram demokracije prinesel zaloge nove Janševe knjige Budnica in jo med izredno sejo državnega zbora nastavljal kameram. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič mu je za to izrekla dva opomina, češ da je šlo za nedopustno oglaševanje knjige prvaka opozicije, in varnostni službi naročila, naj knjigo zaseže.

Telesni stražar

»To so ljudje, ki lahko postavijo ali odstavijo generalnega direktorja policije,« je bil neposreden naš sogovornik, ko je govoril o policistih, ki varujejo slovenske politike. A čeprav se zdijo besede pretirane, je v njih kar nekaj resnice. Ti telesni stražarji funkcionarjev namreč poznajo podrobnosti iz življenja marsikaterega politika. In to so tudi ljudje, ki so zakuhali prvo afero vladi Roberta Goloba. Zaradi napak pri varovanju Goloba in uhajanja zelo osebnih podatkov o premieru je že nekaj mesecev po imenovanju vlade prišlo do razdora znotraj stranke Gibanje Svoboda, na vrhuncu pa kar do odstopa notranje ministrice Tatjane Bobnar in menjave generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, zoper premiera Goloba pa zato še vedno teče kazenski postopek. In prav ti policisti so spet osrednje osebe v sedanji aferi, ki je nastala ob nesoglasjih o varovanju tožilke Mateje Gončin, ki vodi pregon Kavaškega klana, ene izmed najmočnejših kriminalnih združb v Evropi. Zakaj se torej to dogaja in zakaj imajo lahko telesni stražarji javnih osebnosti tako moč?

Krčenje brezplačne pravne pomoči?

Lojze N. je od svojega delodajalca junija lani prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Seveda je to njega in njegovo družino nemudoma pahnilo v finančno stisko, ni si mogel privoščiti odvetnika. A Slovenija ima za take primere sistem pomoči: gre za brezplačno pravno pomoč, ki je namenjena prav ljudem v taki stiski. Z odobreno brezplačno pravno pomočjo je prišel do odvetnika, v sodnem postopku, ki je sledil, pa je sodišče potrdilo, da je bila odpoved nezakonita, delodajalcu pa je naložilo izplačilo nadomestil plač in poravnavo socialnih prispevkov za čas do zakonite odpovedi. To je le eden od primerov s področja delovnega prava, ki kaže, kako pomemben je institut brezplačne pravne pomoči za ljudi, ki so finančno šibkejši. Vendar pa ima ta sistem, namenjen finančno in socialno šibkim, v praksi številne težave, nekateri prebivalci, ki te pomoči ne rabijo, ga tudi zlorabljajo.