Nina Gregori

V sredo je potekala mednarodna konferenca o vključevanju priseljencev na področju vzgoje in izobraževanja. Slovenija se v zadnjih letih ni izkazala kot najbolj prijazna do priseljencev.

Sama nimam tega občutka. Uredba o integraciji je bila sprejeta že leta 2007, naslednje leto smo jo začeli aktivno izvajati in črpati sredstva is evropskega sklada za integracijo, leta 2009 smo začeli z brezplačnimi tečaji slovenskega jezika, zgodovine, kulture in ustavne ureditve v Sloveniji. Ti tečaji potekajo v 28 krajih v Sloveniji in vsak tujec, ki zakonito prebiva v Sloveniji, ima možnost, da se jih udeleži.

Kakšen je odziv?

Udeležba se povečuje, sploh po lanski kampanji 'Učim se slovensko, da bom lahko povedal, kdo sem'. Trenutno smo izdali 4021 potrdil za obiskovanje teh programov, 2000 tujcev je opravljalo brezplačni izpit iz slovenskega jezika. Znanje jezika je pogoj za pridobitev državljanstva.

Raziskava MIPEX, ki primerja odnos do migrantov v različnih državah, je pokazala, da integracijske politike glede izobraževanja v Sloveniji niso sistematično urejene in migranti ne morejo enakovredno do izobrazbe ...

Vključevanje tujcev v sistem vzgoje in izobraževanja se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja področje šolstva, zato bi bilo za to vprašanje pristojno ministrstvo za šolstvo in šport. MNZ organizira prej omenjene brezplačne programe učenja, namenjene odraslim tujcem.

Med evropskimi državami omenjena raziskava ugotavlja velike razlike pri integraciji 20 milijonov migrantov. Zakaj velika neskladja?

Doslej so imele države članice EU različne integracijske sisteme, na ravni unije so se v zadnjih letih uveljavljali načela in smernice, ki naj bi države usmerjali v skupne minimalne standarde, niso pa bili pravno zavezujoči. Z novo lizbonsko pogodbo se je vzpostavil pravni temelj, na podlagi katerega bo lahko evropska komisija predlagala ukrepe na ravni EU. Temeljno vodilo je spoštovanje človekovih pravic.

Letos se je v Sloveniji sprejemal nov zakon o tujcih, ki odpravlja določene administrativne ovire za tujce in jim daje več pravic v primeru prisilne odstranitve. Kaj pa olajšave pri integraciji?

Zakon je podlaga za uredbo o integraciji, ki smo jo spremenili lani in z njo omogočili, da lahko na brezplačne tečaje pridejo čisto vsi tujci. Uredba iz leta 2007 je omogočala integracijske tečaje le za tiste, ki so že eno leto prebivali v Sloveniji in so imeli že izdano dovoljenje za še eno leto. Po teh tečajih veliko povprašujejo predvsem mladi migranti in sedaj imajo možnost udeležbe vsi.

Ob vsem tem mnogi govorijo o koncu multikulturalizma - je integracija padla na izpitu?

Kljub recesiji se bodo potrebe po tujih delavcih večale, zato si ne predstavljam sodobne družbe v EU, ki ne bi vlagala v integracijo. Pri integraciji gre vedno za dvosmerni proces. Ljudje, ki pridejo v državo, si morajo želeti integracije, sicer naša prizadevanja niso smiselna. Pomembno pa je tudi, kako se v družbi počutijo. To pa so že širša vprašanja, ki presegajo pristojnosti MNZ.