MLADINA Trgovina
  • Maja Novak

    Maja Novak

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Ihta  Za naročnike

    Uspavanka

    Televizijska poročila je mogoče spremljati na dva načina, ki ju bom za lažje razumevanje v nadaljevanju tega predavanja imenovala pravilni in napačni. Več

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Ekonomija  Za naročnike

    Vsakemu polič terana na dan

    Zimska ocena tekočih gospodarskih gibanj EU v okviru evropskega semestra prinaša star makroekonomski pristop, napoveduje pa skromne politične spremembe. Fiskalna konsolidacija je ekonomska poguba EU, politika varčevanja je bila v tej krizi vseskozi napačen odgovor. EU vstopa v dramatično leto 2017 brez pravega obrata v fiskalni politiki. Ocena za Slovenijo je ugodna, toda spet problematična zaradi ocen strukturnega primanjkljaja in nedorečena glede strukturnih reform. Takšne ocene so ekonomsko zgrešene in zato politično nevarne. Še posebej, če imamo ekonomsko bolj neuko in politično upogljivo vlado. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Kolumna

    Samopohabljanje

    Poročilo Velimirja Boleta je eksploziv, ki bi moral razstreliti beton sedanje razprodajne blaznosti. To je tekst, objavljen v zadnjih Gospodarskih gibanjih Bajtovega inštituta, ki kaže, kaj se dogaja z našimi najpomembnejšimi, sistemskimi bankami (NLB, NKBM, A banka). Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Pamflet  Za naročnike

    Napadi alternativnih dejstev

    Poleg stalnih protestov proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu vznikajo številne analize njegove retorike. V Beli hiši so se denimo hvalili, da je predsednikovo prisego obiskalo največ gledalcev v zgodovini tega dogodka, kar pa se je izkazalo, da je neresnica. Se je potem državna administracija opravičila? Nikakor, Trumpova medijska predstavnica je preprosto dejala, da so medijem predstavili alternativna dejstva. Torej, kadar ne govoriš resnice, pač predstavljaš alternativna dejstva. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Dva leva  Za naročnike

    DeSUS gre v armijo

    Če ne bi vrhovni poglavar politične stranke upokojencev Erjavec pokal od zdravja in mladosti (navsezadnje je kar šest let mlajši od pisca tega stolpiča!), bi idejo o ponovnem obveznem služenju vojaškega roka, ki jo je lansiral na kongresu DeSUS, lahko pripisal gerontološkim razlogom. Tako pa gre delno za politično preračunljivost (prehiteti SDS), delno pa za neprikrite avtoritarne vzgibe. Pravzaprav so pojasnjeni motivi na moč podobni kot pri sosednji Hrvaški, ki prav tako napoveduje ponovno uvedbo obveznega vojaškega roka. Torej ne globalni in regionalni varnostni razlogi, ampak discipliniranje pomehkuženih teles in mehčanje preostrega uma sta pravi razlog. Argumentacija je res škandalozna. Je pljunek na zgodovino slovenskih civilnodružbenih bojev za demilitarizacijo in ugovor vesti v osemdesetih letih. Ki so si skupaj z zahtevami za svobodo izražanja, združevanja, odpravo smrtne kazni ... prizadevali za širitev polj svobode. Kajpak Erjavec ni bil del teh bojev. Z ničimer se ni izpostavljal, ničesar ni tvegal. Bil je slepi potnik na ladji v odprto družbo in državo. Zato s tako lahkoto klati neumnosti, namesto da bi enkrat za spremembo začel opravljati funkcijo zunanjega ministra. Kajti, če sta v katerem vidiku delovanja Cerarjeva vlada in koalicija res katastrofalni, sta na področju zunanjepolitične iniciative. Vse, prav vse poteze vlečemo napačno. Še tiste, ki se za trenutek zdijo racionalne in modre. Kar kaže tudi ambivalenten odnos do Rusije. Dobri odnosi z Rusijo bi bili lahko slovenska prednost in priložnost v času nove hladne vojne. A po eni strani ji, Rusiji, odpiramo vrata, po drugi kanimo poslati slovenske vojake v združene sile severnoatlantskega zavezništva na rusko mejo na Baltiku. V misijo, ki si jo naša vlada in diplomacija očitno predstavljata kot obrambni zid proti severnjaškim divježem v Game of Thrones. Če bomo svojo zavezo realizirali, bo slovenska »vojaška« prisotnost na ruski meji direktno proti nacionalnemu interesu. In če se je po drugi strani za trenutek zdela Pahorjeva pot v Rusijo ena redkih dobrih diplomatskih potez poosamosvojitvene Slovenije, se je že dan pozneje s podaljšanjem poti v Ukrajino in spremnim brezglavim blebetanjem spremenila v katastrofo. Že samo dejstvo, da je v Ukrajini komentiral vtise iz Moskve (češ da si »ruska stran ta hip preveč obeta od možnosti otoplitve odnosov z Združenimi državami Amerike in prvim srečanjem s predsednikom Donaldom Trumpom ...«) je znak, da Pahor na diplomatskem področju ni opravilno sposoben. In podoben sklep bi lahko potegnili za celotno oblastno strukturo. Če se vam zdi prehud, napravite test in predsedniku države in predsedniku vlade, predsedniku DZ, vodji desne opozicije zastavite dve vprašanji. Najprej, kateri zgodovinski in mednarodnopravni razlogi upravičujejo odcepitev Kosova od Srbije in kateri po drugi strani oporekajo odcepitvi Krima od Ukrajine. Neodvisnost Kosova smo med prvimi priznali, zaradi Krima pa pošiljamo na rusko mejo slovensko vojsko. In drugo, kateri razlogi so denimo Švedski omogočili, Sloveniji pa preprečujejo priznanje Palestine. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Uvodnik

    Naj raje prepisuje govore

    Ko je pretekli petek predsednik SDS Janez Janša tvitnil, da minister za pravosodje Goran Klemenčič »nažgan kot aksa« nastopa pred poslanci, da vse zaudarja okoli njega, se ni zgodilo nič novega. Ampak res nič novega. Več

  • Andraž Teršek

    Andraž Teršek

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Komentar  Za naročnike

    Zdaj je res treba zaščititi svobodo izražanja in tiska

    Leto 2016 se je končalo z oxfordsko določitvijo ključne besede, ki naj bi – kot nova beseda – zaznamovala zaznavo živečega časa: »poresničnost«, tudi postresničnost in »podejstvenost«, oziroma postfaktičnost. Šlo naj bi torej za obdobje, ko koncepta »resnice« in »dokazljivih dejstev« nista le zrelativizirana, ampak presežena, onkraj-prestopljena, čez-odložena, predvsem od upravljajoče gosposke v sferah javne oblasti, multinacionalne ekonomije in finančnih ustanov, pa brutalno zanikana in razvrednotena, izničena in moč-odvzeta. Zadnje predsedniške volitve v ZDA in zmaga Donalda Trumpa pa se označujejo kot »dogodek«, ki je celo novi mejnik krepitve in brezmejne skrajnosti pri izničenju pomena dejstev in resnice v javni sferi in pri delovanju političnega procesa. Več

  • V primežu zmernega Slovenca

    Leta 1964 je glasbenica Nina Simone na koncertu predstavila pesem Prekleti Misisipi, ki je kmalu postala himna borcev za državljanske pravice temnopoltih Američanov, predvajanje te skladbe pa je bilo v več zveznih državah dolgo prepovedano. V njej je protestirala proti domnevno dobronamernim nasvetom, naj temnopolti ne zahtevajo vseh pravic naenkrat, temveč naj se stvari lotijo postopno – kot da stoletje, ki je do tedaj minilo od odprave suženjstva, ni bilo dovolj dolgo. Za dobro mero je pribila: »Ni vam treba biti moj sosed, le enakopravnost mi priznajte.« Več