-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Že od sredine marca poteka močno oglaševana prodaja vstopnic za »Veliki koncert ob 30-letnici samostojne kariere« glasbenika Magnifica, ki naj bi se 31. avgusta zgodil v ljubljanskem parku Tivoli. Vendar organizatorji, podjetje Dom Svobode, za zdaj dovoljenja za lokacijo v Tivoliju še nimajo. Še več, z dovoljenjem se zapleta, saj je ljubljanska območna enota Zavoda RS za varstvo narave 1. marca s sedemstransko odločbo in kljub trem dopolnitvam vloge zavrnila izdajo soglasja za načrtovano izvedbo prireditve.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Svet RTV Slovenija ni podprl dokumenta o svetli prihodnosti hiše, ki ga je pripravilo vodstvo
Svet RTV Slovenija je upravi naložil, naj pripravi predlog reorganizacije zavoda, ki plava v rdečih številkah. Na začetku prejšnjega tedna so svetniki dobili predlog na mizo, vendar pa je bil po oceni dela sveta tako pomanjkljiv, da ga svet ni sprejel. Predsednik sveta Goran Forbici je na primer dejal, da je bil dokument napisan »tako neoprijemljivo, da upravi daje možnost, da po sprejetju naredi kar koli«.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Potem ko je ameriški kongres po mesecih cincanja sprejel sklep o finančni pomoči Ukrajini, skupaj s tisto za Izrael in Tajvan, se je zazdelo, da bo Ukrajina rešena. Teorija je šla takole: ker bo imela napadena država več denarja, bo dobila več orožja, več streliva in granat, s čimer bo ustavila številčno močnejšo in vedno bolje opremljeno rusko stran. V vojnah pa se ne zmaguje zgolj z denarjem in orožjem, pot do vojnih zmag in na koncu do miru vodi preko pogovorov in pogajanj, razen če ena stran ne želi uničiti druge. Kakšna je politična realnost, je nekaj dni po odločitvi v kongresu trpko spoznal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ko mu članice Nata (še) niso uspele zagotoviti dovolj sistemov zračne obrambe. Brez njih, brez dodatnega orožja, bo »Ukrajina izgubila vojno,« pravi Zelenski.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
V zgodovini so se zgodili trije veliki epistemološki rezi, znanstvene revolucije, ki so dodobra zamajale človekovo samoljubje, njegovo prepričanje o lastni večvrednosti. Prvi tak udarec je bilo odkritje Nikolaja Kopernika, da Zemlja ni središče vesolja, drugi Charlesa Darwina, da imajo človek in živali skupen izvor, in tretji – zasluge zanj si je pripisal kar avtor sam – Sigmunda Freuda, očeta psihoanalize, klinične metode in psihološke teorije, ki je človeku dala vedeti, da pravzaprav ni gospodar v lastni hiši, pač pa da je še kako odvisen od tega, kar se nezavedno dogaja v njegovem duševnem življenju. A kaj nam psihoanaliza lahko pove o sodobnem človeku danes? O človeku, ki je vpet v hitro spreminjajoč se, striktno individualiziran svet, ki ga prevevajo vojne, nenehne travme, ko mu ves čas grozi okoljska katastrofa? O tem smo se pogovarjali z dr. Alejandrom Cerda-Ruedo, psihoanalitikom in profesorjem na podiplomskem študiju komunikologije mehiške univerze Universidad Iberoamericana, ki se v svojem raziskovanju osredotoča predvsem na odnos med ideologijo, politiko in psihoanalizo, tesno pa je povezan tudi z ljubljansko psihoanalitsko šolo.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Stenice so odšle na izlet v Pariz in ga preplavile – so zapisali v Časorisu, časopisu za otroke lani oktobra. »Bo krvoločni pohod pariških stenic segel do Slovenije?« so zapisali v Delu isti teden. »Stenice po drami v Parizu začeli opažati tudi v Londonu,« so nadaljevali na RTV Slovenija. »Parižani obupani zaradi stenic, ki mrgolijo povsod,« je pisalo na N1. »Panika in gnus v Franciji: državo preplavile stenice,« so nadaljevali v Siolu. »Stenice tudi v Sloveniji: kaj na terenu opažajo podjetja,« so šli na N1 raziskovalno naprej. »Invazija stenic: kar se dogaja v Parizu, bi se lahko kmalu zgodilo po celem svetu,« je zapisal spletni časopis Slovenec. In kot da to ne bi bilo dovolj, smo jih že videli naprej proti jugu: »Nadloga iz Pariza prispela na Hrvaško! Ali sploh veste, kako se prenašajo?« so kolegi pri 24ur še prilivali olja na ogenj ...
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Poleg večine ustavnih sodnic in sodnikov, ki so na načelni ravni obsodili »spornost« samostojnega podjetništva med ustavnimi sodniki, a se hkrati od zadeve ogradili, ter na drugi strani trojice najkonservativnejših sodnikov (Klemen Jaklič, Marko Šorli in Rok Svetlič), ki so izrekli podporo Jakliču, se je posebej oglasila tudi Špelca Mežnar.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Novogradnja v Gabrju in neprofitna najemnina v službenem stanovanju
Ustavni sodnik Klemen Jaklič je z ženo solastnik dveh parcel v Gabrju v katastrski občini Šujica, kjer gradita stanovanjski objekt. Kot je pred tednom razkril Reporter in je vidno iz zemljiško-knjižnega izpiska, je na parcelah s skupno površino 2709 kvadratnih metrov vpisana hipoteka Unicredit banke, in sicer za kredit v višini 250 tisoč evrov z letno fiksno obrestno mero 2,60 odstotka. Hipoteka je bila vpisana 19. oktobra 2022 in zapade 31. maja 2048. Sklepati torej gre, da je kredit najet za 25 let in pol, kar pomeni, da bosta Jakliča zanj vsak mesec do maja 2048 plačevala od 1100 do 1150 evrov mesečne anuitete.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Zlata doba samostojnega podjetništva
Če se bo zgodba o ustavnem sodniku – samostojnem podjetniku zaključila le z nekaj zapisi v medijih in bo Klemen Jaklič po redni poti zaključil mandat na ustavnem sodišču, potem se obeta dokončen razcvet dvoživkarstva, saj bodo poleg javnih oziroma državnih uslužbencev popoldne lahko končno postrani nekaj zaslužili tudi javni funkcionarji.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Razkritje, da je imel ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič v času službovanja na ustavnem sodišču dobrih šest let hkrati tudi status samostojnega podjetnika, gotovo za mnoge pristojne predstavlja veliko zagato. Jaklič je s svojim ravnanjem spravil v zadrego vse od predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta in predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki ustavne sodnike predlaga, do državnega zbora, ki ustavne sodnike imenuje, pa tudi kup nadzornih organov na čelu s komisijo za preprečevanje korupcije in finančno upravo. Iz nastale zagate sta namreč na voljo le dve poti, ki sta diametralno različni, v obeh primerih pa bo odločitev precedenčna. Vsaka od njiju s seboj nosi tudi nezanemarljive posledice za sistem in za zelo veliko posameznikov. Zakaj je ta primer tako pomemben, hkrati pa tako sporen?
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Pred dobrim mesecem je portal Siol poročal, da je poslovnež Jože Anderlič gradnjo soseske Schellenburg v središču Ljubljane financiral tudi z obveznicami, v katere je investiral tudi Nepremičninski sklad PIZ, to je podjetje v 100-odstotni lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Kot financer je torej za gradnjo najbolj luksuznih stanovanj v državi, soseske za »elito«, s svojimi sredstvi stalo tudi podjetje v lasti institucije, katere poslanstvo temelji na medgeneracijski solidarnosti in je ena najpomembnejših nosilk socialne varnosti v državi, njena naloga pa je, da skrajno zadržano in konservativno nalaga svoj denar. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je namreč po zakonu edini nosilec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Vendar pa novi podatki razkrivajo, da je Nepremičninski sklad PIZ nalagal denar tudi v druge tvegane naložbe. Tako je denar marca letos vložil tudi v dolžniške papirje družbe T-2, za katero pa zdaj Slovenski državni holding zahteva stečaj. Kaj in kdo je Nepremičninski sklad PIZ ter zlasti, kam vlaga denar?
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Z umetno inteligenco proti ubijalskim celicam
Vzhodna Afrika tik pred božičem. Zunaj je žgalo sonce, v nedavno zgrajeni tovarniški dvorani pa sta med predsednico evropske komisije in ruandskim predsednikom sedela Ugur Şahin in Özlem Türeci, ustanovitelja nemškega biotehnološkega velikana BioNTech. Kljub prisotnosti več sto ljudi je vladala neverjetna tišina. Mogoče so bili krivi vojaki in varnostniki, ki so mrkih obrazov bdeli nad politiki. Paul Kagame, avtokratski ruandski predsednik, je imel govor. Ruandi s trdo roko vlada že 23 let, država je stabilna in gospodarstvo se vztrajno krepi, zato se je BioNTech odločil, da bo tu postavil svoj prvi afriški obrat za proizvodnjo različnih cepiv za nalezljive bolezni, od covid-19 do malarije. Kagame se je zahvalil: »Rad bi se vama zahvalil za to, dragi profesor Ugur in draga profesorica Özlem.« Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je samo za to priložnost priletela v Ruando, pa je povedala: »To je pravi mejnik, ki pomeni upanje za milijone ljudi.« Nato je vodja Afriške razvojne banke malo govoril in malo pel. Zapel je rahlo prirejeni znameniti refren reggae uspešnice: »It’s gonna be a bright bright sunshiny day for Africa.«
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Ljubljana kot Stuttgart in Köln
Medtem ko se je neto plača v vseh statističnih regijah v Sloveniji v zadnjih štirih letih, 2020–2023, nominalno zvišala za petino, torej za 20 odstotkov, so se cene stanovanj v tridesetih analitskih območjih, ki jih upošteva Geodetska uprava, zvišale precej bolj, od 30 do celo 70 odstotkov. Če ponazorimo drugače: za kvadratni meter povprečnega stanovanja v Ljubljani je bilo treba v letu 2020 odšteti manj kot 2,5 povprečne neto plače, konec leta 2023 pa so bile potrebne skoraj tri neto mesečne plače. Uradna statistika v Sloveniji obrata pri cenah nepremičnin, torej padanja cen, kot se že dogaja recimo v Nemčiji, (še) ne kaže; na Geodetski upravi za zdaj govorijo o fazi upočasnitve oziroma ohlajanja trga na ravni vse države.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Mestne tržnice so povsod, v vseh mestih, med najživahnejšimi mestnimi točkami z dušo. Posebej stare, še ne modernizirane so tiste, ki dajo mestu značaj, so socialno pomembne in predvsem mestotvorne. So tiste, ki bivanje v mestu popestrijo tudi iz etnološkega, antropološkega, gospodarskega in trajnostnega vidika. Med tovrstnimi je tudi osrednja ljubljanska tržnica, kjer poteka živahno družabno življenje, na kateri prodajajo kmetje in kmetice, branjevke in branjevci iz sosednjih ljubljanskih vasi (nekoč tudi iz Trnovega, kjer je bil zelenjavni vrt meščanov). Tako lahko ljubljansko meščanstvo kupuje svežo hrano, pridelano le nekaj kilometrov proč od njihovih domov. Ljubljanska tržnica pa ima tudi arhitekturne odlike. Od reke jo ločujejo slikovite Plečnikove arkade, ki so del arhitektovega opusa, leta 2021 vpisanega na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Že minimalni posegi v stanje tega kulturnega spomenika ali drugačni pogoji in razmerja v prostoru, da ne govorimo o morebitnih poškodbah, ki bi nastale ob gradnji garaže, lahko povzročijo izbris s tega pomembnega seznama svetovne kulturne dediščine. In prav to, izbris, se lahko zgodi Plečnikovemu arhitekturnem opusu, če bodo na Mestni občini Ljubljana (MOL) vztrajali pri gradnji štirinadstropne podzemne garaže pod tržnico. Bolj kot mestni svet, ki naj bi zastopal interese ljubljanskih meščanov, vztraja pri projektu župan, naravnost iracionalno proti vsem strokovnim in umnim dokazom, da bo garaža pod osrednjo ljubljansko tržnico prinesla ogromno škode prebivalcem, koristi pa morda le investitorjem in »kapitalu« ter nebrzdani turistifikaciji in gentrifikaciji glavnega slovenskega mesta.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Na obalnem pasu, ki poteka med Izolo in Koprom, vse od zaprtja ceste leta 2017 ni bilo večjih sprememb, zdaj pa sta na natečaju občini izbrali rešitev za ureditev tega dela slovenske obale, ki je z umikom regionalne ceste osvobojen prometa. Prvonagrajena rešitev, ki naj bi jo zdaj prelili v realnost, se posveča ohranjanju naravne in kulturne dediščine območja, na katerem skuša čim bolj omejiti komercialne dejavnosti.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Gotovo marsikdo že na prvi pogled prepozna svetilo Eclipse, pred dobrim desetletjem ustvarjeno ambientalno stensko luč slovenskega oblikovalca in multidisciplinarnega umetnika Tilna Sepiča, prefinjen minimalističen krog, ki oddaja mehko in toplo difuzno svetlobo, izredno priljubljen pa je tudi v tujini. Ali pa zdaj že ikonične češnje mednarodno priznane slovenske oblikovalke Nike Zupanc, ki je v uspešni karieri oblikovala že vrsto prepoznavnih svetil. Oblikovanje svetil je pri nas pestro in raznoliko področje z bogato zgodovino, ki pa se ga tudi nova generacija slovenskih oblikovalcev in oblikovalk loteva s silno različnimi pristopi.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
V srebrni skledi so se kot vrtavke vrtele kroglice, opazovati pa jih je bilo mogoče le skozi lino, skozi katero se je odpiral pogled na rumenkastorjavo kašo v posodi. V njej so vzgajali eferentne živčne celice gliv s skupnim imenom micelij. Hranili so jih s kavno usedlino, pivovarskimi tropinami in ostanki mlečnih izdelkov. Natančna tipala v posodi so merila temperaturo, vrednost pH in vsebnost kisika.
-
24. 4. 2024 | Družba
»Nimamo več razlogov za praznovanje prvega maja«
"Prvi maj - praznik dela - delavke in delavci izkoristimo za zaslužen počitek in sprostitev. Dan obeležujejo praznovanja, dobro se je in pije. Vsako leto pa imamo delavke in delavci vedno manj razlogov za praznovanje, medtem ko se skrbi, nezadovoljstvo in jeza povečujejo. Življenjski stroški naraščajo, naše plače stagnirajo. Na delovnih mestih se izkoriščanje stopnjuje, produktivnost se povečuje, število ur, ki smo jih primorani preživeti v službi, pa je vedno večje. Vedno bolj se širi prekarnost, počasi razpadajo sistemi socialne države, gospodarstvo pa medtem ustvarja rekordne dobičke, od katerih delovni ljudje nimamo popolnoma nič. Nimamo več razlogov za praznovanje prvega maja, zato bomo temu dnevu vrnili zgodovinsko borbenost in se ob 16. uri zbrali na Kongresnem trgu v Ljubljani."
-
24. 4. 2024 | Družba
V Sloveniji želijo zbrati 100.000 podpisov
V gibanju My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira) so danes pričeli zbirati podpise za varen in dostopen splav v Evropi. Gre za največjo kampanjo Inštituta 8. marec doslej, v okviru katere želijo zbrati milijon podpisov, od tega želijo zgolj v Sloveniji preseči magično mejo 100.000 podpisov. Na današnji novinarski konferenci na Trgu republike v Ljubljani so članice in člani Inštituta 8. marec razkrili, da pri tokratni kampanji sodeluje rekordno število prostovoljcev, direktorica inštituta Nika Kovač pa je ob tem spomnila, da je Slovenija prva država v Evropi, ki je pravico do splava zapisala v ustavo, kar je podedovala po nekdanji socialistični Jugoslaviji, ki je bila na tem področju pionirka.
-
24. 4. 2024 | Družba
»Resno ogroženo zdravje in življenje necepljenih oseb«
Slovenski pediatri in šolski zdravniki so ob začetku svetovnega tedna cepljenja izrazili zaskrbljenost, ker so se zaradi upada deleža cepljenih otrok in mladostnikov tudi v Sloveniji začele spet pojavljati ošpice in v večji meri spet tudi oslovski kašelj. To je po njihovih navedbah znova resno ogrozilo zdravje in življenje necepljenih oseb.
-
24. 4. 2024 | Družba
Okoljski hrup ima negativne posledice za zdravje
Zadnjo sredo v aprilu vsako leto zaznamujmo mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Letos Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izpostavlja predvsem pomen izboljšanja zakonodaje na področju okoljskega hrupa, ki ima številne negativne posledice za zdravje. Prav tako so izpostavili, da hrup negativno vpliva na vedenje in kognitivni razvoj otrok.
-
24. 4. 2024 | Družba
»Prepoved splava je vrhunec hipokrizije«
"Eden najbolj očitnih znakov razvitega sveta je nadzor rojstev, ki je prinesel večje preživetje otrok in osvoboditev žensk od statusa rodilj ter s tem večjo enakopravnost žensk. Večjo, ne pa še celotne. Skrajni čas je, da dobi Evropska unija, ki že ima skupen predpis o velikosti kumaric, tudi skupno zakonodajo o splavu: ta pravica, ki je pri nas vpisana v ustavo, je ponekod še vedno prepovedana, drugod omejena, plačljiva ali pa nedostopna zaradi politično zlorabljanega ugovora vesti zdravnikov. Okoli dvajset milijonov žensk tako v EU nima dostopa do splava in nobenega dvoma ni, da to najbolj prizadene deprivilegirane ženske, ki si ne morejo privoščiti plačljivega posega v zasebnih klinikah v domovini ali tujini. O tem, kaj se dogaja 'na črno', je treba brati nobelovko Annie Ernaux. In ravno v tem je prepoved splava vrhunec hipokrizije: velja samo za tiste brez denarja."
-
23. 4. 2024 | Družba
»Na Rožniku bo verjetno treba v prihodnosti posekati še veliko dreves«
"Urbani gozd ima poseben status, saj je nanj navezanih veliko ljudi. Ne moremo le gozdarji argumentirano povedati, kako bi morali z gozdom gospodariti. Treba je upoštevati tudi ljudi in njihova čustva do dreves. S strokovnega vidika niso bile storjene napake, pozabljeno pa je bilo na ljudi, ki se na Rožniku vsak dan sprehajajo. Pravilna pot bi bila izobraževanje ljudi, njihovo ozaveščanje in bolj obiskovalcem prilagojena dinamika sečnje. To pomeni manj intenzivno sečnjo, izvedbo nujnih del v manjšem obsegu, četudi so s tem povezani višji stroški in bi kdo rekel, da takšno ravnanje ni ekonomično. Mestna občina Ljubljana bi morala več narediti pri ozaveščanju ljudi. Na Rožniku bo verjetno treba v prihodnosti posekati še veliko dreves, v kar nas bodo prisilile podnebne spremembe z ekstremnimi vremenskimi dogodki. Gozdove bo treba pomladiti in razmišljati, kako jih lahko naredimo odpornejše in predvsem take, da bodo še vedno lahko opravljali svojo zelo pomembno rekreacijsko funkcijo."
-
23. 4. 2024 | Družba
Slovenija pohvaljena zaradi napredka pri pravicah skupnosti LGBTQ+
Letošnje poročilo ameriškega State Departmenta o človekovih pravicah po svetu prvič doslej v uvodu, kjer so ponavadi navedeni najhujši kršitelji, omenja tudi Izrael. Omenjena je tudi Slovenija, vendar s pozitivnega vidika napredka na področju pravic skupnosti LGBTQ.
-
23. 4. 2024 | Družba
Žižek / Ali najboljši kapitalizem vodijo komunisti?
"Desni populizem je levici ukradel revolucijo z vdorom v ameriški kongres, saj so sanje vseh levičarjev, da zbrano ljudstvo vdre na sedež oblasti," je v oddaji Marcel na TV Slovenija dejal filozof Slavoj Žižek.
-
22. 4. 2024 | Družba
Odkritje slovenskih znanstvenikov
Slovenska znanstvenika sta sodelovala pri raziskavi, s katero so odkrili posebno vrsto bakterij, ki v črevesju porabljajo holesterol in lahko pomagajo pri zniževanju holesterola in tveganja za bolezni srca in ožilja pri ljudeh. Sodelujoči v študiji se nadejajo, da bodo z razumevanjem črevesnih bakterij prišli do novih možnosti za terapije.
-
22. 4. 2024 | Družba
»Smo na pragu novega totalitarizma«
"Smo na pragu novega totalitarizma. Ne gre za fašistično ali komunistično doktrino, gre za totalitarizem žametnih rokavic, ki ga ne občutimo, a ki nas bo udaril z železno pestjo."
-
19. 4. 2024 | Družba
»Nadzor je prisoten že dolgo, samo zdaj se ga bolj zavedamo«
"Sodoben strah o sledenju in izgubi zasebnosti ima svoje temelje v realnosti. Na vsakem koraku smo izpostavljeni tehnologijam, ki spremljajo naše aktivnosti in zbirajo podatke brez naše vednosti. Pogosto smo priča primerom zlorabe podatkov s strani korporacij in vladnih agencij, kar vodi v kršitev pravice do zasebnosti in možnost nadzora ter manipulacije z našimi življenji."
-
19. 4. 2024 | Družba
Kako osvoboditi zgodbo o Sloveniji mitov, ki so jih druga o drugi napisale politične elite
"Tranzicijskim povzpetnikom ni uspelo le prevzeti oblasti in vpeljati novih oblik podrejanja, njihov glavni dosežek je v tem, da so za seboj zabrisali vse sledi. Ostali so junaki, funkcionarji, po katerih se imenujejo človekoljubne fundacije, in poslovneži, ki predavajo srednješolcem o receptih za uspeh. Občasno nam ob naših stiskah pokažejo na kako tarčo – desnica pravi, da je inflacijo zakuhal Golob ali da je poplave povzročila Nika Kovač, liberalci pravijo, da vam je svobodo ukradel veliki lutkar Janez Janša. Nič od tega pa ne more prinesti sprememb v življenja zatiranih. Položnice, odločbe, dopisi in obvestila še kar naprej prihajajo, emancipacije ni nikjer na vidiku. In prav v tem leži izziv delavskega razreda – kako osvoboditi zgodbo o Sloveniji mitov, ki so jih druga o drugi napisale politične elite, in razumeti, kaj se nam je zares zgodilo."
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Družba Za naročnike
Strmoglavljeni režiser / Bo primer Matanić okrepil boj proti spolnemu nadlegovanju?
Na Hrvaškem odmeva razkritje, da naj bi priznani filmski režiser Dalibor Matanić, avtor v Cannesu nagrajenega filma Zenit, Netflixove serije Novine in HBO-jeve Šutnje, najmanj desetletje spolno nadlegoval mlade filmske delavke in jim glede na njihov odziv omogočil ali pa onemogočil delo pri svojih projektih. Urednica kulture pri Večernjem listu Milena Zajović je na začetku aprila objavila članek, iz katerega je razvidno, da je govorila z osupljivim številom žrtev (okrog 30), in čeprav jim je omogočila, da tako njihova imena kot pričevanja ostanejo anonimna, je bilo že zgolj razkritje, da je šlo za dolgoletno serijsko prakso, dovolj, da je primer sprožil odziv javnosti in pristojnih organov.
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Družba Za naročnike
600 praznih postelj / Brez delavcev so domovi za starejše prazni
Zaradi pomanjkanja delavcev ima danes prazne postelje že vsak četrti dom za starejše; po ocenah je tako praznih več kot 600 postelj. To je eno od opozoril, ki so jih na ministrstvo za solidarno prihodnost poslali iz Skupnosti socialnih zavodov. »Zmanjšanje namestitvenih zmogljivosti je skrajen ukrep, vendar se mu ni mogoče izogniti, če naj v domu zaščitijo zaposlene in stanovalcem zagotovijo varno in kakovostno oskrbo in zdravstveno nego,« je opozorila predsednica skupščine skupnosti Valerija Lekić Poljšak.