MLADINA Trgovina
  • Uredništvo

    22. 11. 2017  |  Družba

    Okostnjak z naslovnice revije Time dočakal Mladićevo obsodbo

    Fikret Alić, okostnjak iz srbskega koncentracijskega taborišča pri Prijedoru, čigar fotografija je poleti leta 1992 na naslovnici revije Time šokirala svet, je danes pred haaškim sodiščem ob obsodbi Ratka Mladića to isto naslovnico dvignil v zrak. Večina ljudi Fikreta Alića danes ne bi prepoznala - preberite si njegov intervju za Mladino leta 2008Več

  • Darja Kocbek

    21. 11. 2017  |  Družba

    Pohlepni šefi so zlomili kapitalizem. Kdo ga bo popravil?

    Misel dneva je iz evangelija po Luku: »Povem vam, da bo tudi v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se pokesa, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki se jim ni treba kesati.« Je lahko med skesance uvrstiti šefe družb, ki so z obsodbami pohlepa menedžerjev, izogibanja plačilu davkov in drugih grehov korporacij, v zadnjem času postavili pod vprašaj sedanji kapitalizem, v Guardianu sprašuje Hugh Muir. Več

  • Izak Košir

    20. 11. 2017  |  Družba

    Da mora Ahmad ostati v Sloveniji, se zavzemajo tudi športniki in kulturniki 

    V krogih skrajne politične desnice se nemalokrat napihuje trditev, da se za pravice beguncev in migrante zavzemajo zgolj levičarji in intelektualci. Da temu ni tako, priča tudi peticija proti deportaciji sirskega begunca Ahmada Šamija, ki jo je na spletu objavil inštitut Danes je nov dan. Med podpisniki oziroma podporniki lahko, poleg intelektualcev, politikov in znanstvenikov, najdemo tudi številne druge znane Slovence in Slovenke, tudi športnike in osebnosti iz sveta pop kulture. Med športniki tako najdemo imena, kot so košarkar in trener Saša Dončić ter smučarska skakalca Peter Prevc in Robert Kranjec, med popkulturniki pa glasbenika Vlada Kreslina in Petra Lovšina. Od igralcev med imeni izstopa Boris Cavazza, med podpisniki pa jih je tudi kar nekaj iz kolektiva Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) in ljubljanske Drame, nasprotnica Ahmadove deportacije pa je tudi direktorica Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) Barbara Hieng Samobor. Več

  • Urša Marn

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Družba  Za naročnike

    Ledene sanje

    Po zgledu drugih večjih evropskih mest bo tudi Ljubljana to zimo dobila dve velikanski drsališči na prostem. Prvo bodo odprli 25. novembra v parku Zvezda in bo obsegalo več kot 2000 kvadratnih metrov ledenih površin, drugo naj bi odprli na začetku decembra na območju Emonike, torej tam, kjer bi moral stati nov potniški center, šlo pa bo za kar 3000 kvadratnih metrov ledenih površin. Več

  • Staš Zgonik

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Družba  Za naročnike

    Razcvet hmeljarstva

    Na začetku meseca so v Slovenj Gradcu ustanovili Civilno iniciativo za varovanje okolja in zdravja občanov. Njena prva tarča: hmeljišča, ki jih kmetje postavljajo v neposredni bližini stanovanjskih naselij. Več

  • Igor Jurekovič

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Družba  Za naročnike

    Zapravljena dobrota

    Slovensko združenje za duševno zdravje Šent je leta 2013 v Mariboru odprlo trgovino Sotra – prvo socialno trgovino v Sloveniji. Po štirih letih obratovanja in s 5000 rednimi strankami »trgovina odprtega srca« zapira vrata. Sotra je torej nastala leta 2013. Takrat se je Šent uspešno prijavil na razpis Evropskega socialnega sklada in za odprtje trgovine prejel nekaj manj kot 300 tisoč evrov nepovratnih sredstev. »Videli smo, da je veliko zanimanja za cenovno dostopnejša živila,« pojasni razlog za odprtje trgovine Edo Belak, podpredsednik Šenta. Več

  • Peter Petrovčič

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Družba  Za naročnike

    Vzpostavitev varnih območij, kjer bodo prepovedani protesti proti splavu

    Bomo tudi v Sloveniji dobili t. i. varna območja v okolici ustanov, kjer se opravljajo splavi, območja, znotraj katerih bo prepovedano protestirati proti pravici do splava? Recimo v okolici ljubljanske porodnišnice? Več

  • Thomas Schulz

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Družba  Za naročnike

    Z računalnikom proti raku

    Tehnološka podjetja, kot sta Microsoft in Google, zdaj digitalizirajo še medicino in bi rada spodbudila revolucijo v milijardnih poslih z zdravjem. Njihov visokoleteči načrt je, da bi z rabo podatkov in umetne inteligence premagovali bolezni. Več

  • Staš Zgonik

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Družba  Za naročnike

    Glifosat na zatožni klopi

    Evropska unija se mora do 15. decembra odločiti, ali bo še naprej dopuščala uporabo najbolj priljubljenega herbicida na svetu, ki mu očitajo rakotvornost. Državam članicam se o tem nikakor ne uspe poenotiti. Polovica držav, med njimi tudi Slovenija, podpira predlog evropske komisije za petletno podaljšanje dovoljenja za promet, vendar skupaj ne pomenijo kvalificirane večine. Predlogu namreč nasprotujejo nekatere velike države, kot sta Francija in Italija. Nemčija, ki bi tehtnico lahko prevesila na eno ali drugo stran, pa ostaja neopredeljena. Kanclerka Angela Merkel je sicer nemškim kmetom v preteklosti zagotavljala, da bodo lahko glifosat še naprej uporabljali, vendar se sredi pogajanj o sestavi nove vladne koalicije z Zelenimi ni želela opredeliti. Več

  • Izak Košir

    14. 11. 2017  |  Družba

    Spoznajte Ahmada!

    K zaustavitvi za danes načrtovanega postopka deportacije sirskega begunca Ahmada Šameja so pozvali poslanci vseh treh koalicijskih strank in Levice, kasneje pa sta se jim pridružila tudi premier Miro Cerar in predsednik Državnega zbora Milan Brglez. Slednji meni, da ima Slovenija v skladu z določili tako ustave kot Evropske konvencije o človekovih pravicah in tudi dublinske uredbe možnost, "da v določenih primerih naredi izjemo". Več