MLADINA Trgovina
  • Klemen Košak

    11. 11. 2016  |  Mladina 45  |  Družba

    Čas za eksplozijo 

    Nastop Jolande Bičan na protestu prejšnji četrtek pred vlado je trajal trideset sekund. »Sem pomivalka in čistilka v osnovni šoli in vrtcu. Imam 21 let delovne dobe in sem v trinajstem plačnem razredu. Moja plača je nižja od zajamčene,« je povedala in pokazala svojo plačno listo množici, ki jo je podprla s hrupom piščalk in trobelj. »Za svoje pošteno in vestno opravljeno delo, ki ga opravljam s srcem, zahtevam pošteno plačilo. Dovolj nam je životarjenja.« V osnovni šoli in vrtcu Sveta Trojica v Slovenskih goricah se je zaposlila leta 2008, potem ko je izgubila službo v lokalnem tekstilnem podjetju, ki je šlo v stečaj. »Imam srečo, da sem našla službo blizu doma,« je nekaj dni po protestu povedala v telefonskem pogovoru. Njen mož dela v tovarni za nekoliko višjo plačo, 800 evrov neto na mesec, hčerka pa končuje srednjo šolo. Več

  • 5. 7. 2016  |  Družba

    Naprodaj je posebna poletna številka Intervju 2016

    Vsebuje 16 novih intervjujev:
    Borut Pahor, Franc Rode, Irena Šumi, Michel Houellebecq, Jelena Aščić, Marko Mikuž, Ana Stanič, Stanko Kristl, Albert in Leonida Mrgole, Aleksandar Hemon, Jakob Finci, Dubravka Ugrešić, Umberto Galimberti, Zoran Kostić - Cane, Perica Jerković in Tanja Žagar. v naši trgovini.

  • Uredništvo

    30. 3. 2017  |  Družba

    Ugoden najem stanovanj za mlade

    Stanovanjski sklad RS je objavil javni razpis za oddajo stanovanj za mlade. Kot pilotni projekt za mlade sklad razpisuje možnost ugodnega bivanja za mlade na različnih lokacijah po Sloveniji v stanovanjih sklada in drugih sodelujočih najemodajalcev, izmed katerih so določena stanovanja prvenstveno namenjena za skupinski najem. Ciljna skupina tega razpisa so mladi, stari od 18 do 29 let, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega. Več si lahko preberete v besedilu razpisa, ki je dostopno na tej spletni strani ali pa se pokličite na telefonsko številko 01 4710 500. Več

  • Staš Zgonik

    29. 3. 2017  |  Družba

    Ošpice na novem pohodu

    Februarja lani so v Romuniji izbruhnile ošpice. Izbruh še vedno traja, od takrat pa je zbolelo že 3800 ljudi. 17 otrok je umrlo. Več

  • Uredništvo

    27. 3. 2017  |  Družba

    Mladinina trojka

    Hiša sredi Samoumevnega sveta je naslov okrogle mize, ki se bo odvila nocoj ob 18. uri v ljubljanskem Pritličju na Mestnem trgu 2. Udeleženci so tako ali drugače povezani z Mladino. Grega Repovž kot urednik, Miha Blažič - N'toko kot kolumnist in Ivana Djilas kot občasna avtorica člankov oziroma komentarjev. Slednja sta pred kratkim izdala tudi svoji novi knjigi, N'toko Samoumevni svet, Ivana Djilas pa HišoVeč

  • Klemen Košak

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba  Za naročnike

    Univerza na silo

    Z dr. Petrom Jambrekom smo se sestali na idiličnem državnem posestvu Brdo pri Kranju, kjer njegova Fakulteta za državne in evropske študije najema več prostorov pri javnem zavodu Protokolarne storitve. Nekaj ur po tem, ko je priletel iz Barcelone, nas je zagoreli 77-letnik, oblečen v usnjeno jakno, sprejel v hotelu Kokra, na koncu hodnika nasproti recepcije. Sedel je v sejni sobi, pripravljen, da pojasni, zakaj bo Nova univerza zaživela šele devet let po ustanovitvi. To je peta slovenska univerza, poleg Univerze v Novi Gorici druga zasebna in druga s sedežem v tem kraju. Njen rektor je Jambrek, a kmalu naj bi ga zamenjal nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Več

  • Jure Trampuš

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba  Za naročnike

    Zgodba o Adelu

    Vsi poznamo Guantanamo, zapor, mučenje v njem, dolgoletno bivanje osumljenih teroristov brez pravic, odvetnikov, obtožnic. A ta Guantanamo – ozemlje, kjer pravna država, kot si jo predstavljajo v ZDA, ne deluje – ima svojo zgodovino. Leta 1991, po vojaškem puču na Haitiju, je iz te otoške države zbežalo 60.000 ljudi. Polovica beguncev je bila nameščena v ameriškem vojaškem oporišču na Kubi, kjer so živeli v zaporu, ograjenem z bodečo žico, s pazniki. Velik del beguncev si je želel v ZDA, zaprosili so za status mednarodne zaščite, saj je bila takrat na Haitiju vojaška diktatura, ki je ubijala ljudi. A Američani niso bili velikodušni; ker Haitijci formalnopravno niso bili v ZDA, niso imeli pravice do odvetnika, šlo naj bi za »ekonomske in ne politične« begunce. Šele ko so jim na pomoč prostovoljno priskočili študenti prava z Yala in so ti dobesedno izsilili, da so o pravicah beguncev začela odločati ameriška sodišča, je po dolgi pravni bitki velik del teh ljudi vseeno stopil na ozemlje ZDA. Brez pomoči študentov bi jih poslali nazaj. Pred strelske vode. Več

  • Klemen Košak

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba  Za naročnike

    Ugasnimo kresove!

    Svet za sovražni govor, ki se pri Mirovnem inštitutu odziva na primere sovražnega govora, je izdal tretje letošnje poročilo, v njem pa je med drugim obsodil dr. Damirja Črnčeca, dekana zasebne Fakultete za državne in evropske študije, ki ga je prva vlada Janeza Janše imenovala za šefa vojaških obveščevalcev, druga Janševa vlada pa za direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne službe. Več

  • Izak Košir

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba  Za naročnike

    Sopotniki starejših

    Zavod Sopotniki, ki se zavzema za medgeneracijsko solidarnost, že tri leta zagotavlja brezplačne prevoze starejšim oziroma upokojencem na območju Brkinov in Krasa, natančneje v krajih Divača, Sežana in Kozina. A ne gre zgolj za prevoze, saj starostnikom pomaga tudi pri vključitvi nazaj v aktivno življenje. Dokaz, da so lahko uspešna tudi pozitivna prizadevanja, je, da bo zavod aprila odprl novo enoto, in sicer v Sevnici. Toda ne bo se ustavil tam, želi se širiti tudi v druge kraje, kjer javni prevoz ne omogoča dobrih povezav, taksiji pa so praviloma predragi. Več

  • Marjan Horvat

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba  Za naročnike

    Čiščenje nestrpnosti

    V torek dopoldne, na svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji, se je skupina aktivistov iz mariborskega Društva IndiJanez – znanega po zanimivih projektih osveščanja mladih o ranljivih družbenih skupinah – odpravila na mariborske ulice, da bi s stavb zbrisala žaljive in diskriminatorne napise in grafite. Po besedah predsednika društva Ramiza Derlića se je toleranca/ignoranca meščanov do takšnih zapisov v zadnjih letih, zlasti z begunsko tragedijo, močno povečala. »Kljukastega križa, ki se pojavi v središču mesta, ne bo nihče odstranil več mesecev. Kot da nikogar več ne moti ali pa se ljudje pač ne odzivajo.« Več