MLADINA Trgovina
  • Izak Košir

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Politika  Za naročnike

    Zgodovinar in detektor laži

    »Gospod akademik bo kmalu prišel. Lahko začnemo?« je odvetnik David Sluga v svoji pisarni tik pred tiskovno konferenco napovedal zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca. Ta si je že nekaj dni prej prek medijev izmenjal nekaj pisem z zamejskim pisateljem Borisom Pahorjem, saj naj bi bil prav njega ovajal italijanski tajni službi. Tako je trdil in objavil ljubiteljski zgodovinar in publicist Igor Omerza. Zaradi manipulacij z dokumenti, ki jih je pridobil in jih tolmačil po svoje, se je Jože Pirjevec nato odločil, da naredi nekaj, česar v dolgoletni karieri ni storil še nikoli – da se prepusti »detektorju laži«. Presodil je, da je poligrafski test edini dovolj trden dokaz, ki bi lahko prepričal nejeverni del javnosti – tisti del, ki rad verjame teorijam zarote in medijem, ki strani spretno polnijo s t. i. lažnimi novicami. Pirjevec je do 3. julija, ko je test opravil, »detektor laži« poznal zgolj iz filmov. Kot je povedal, se ni zavedal, da bo postopek trajal tri ure in da bo zanj to pravzaprav travmatična izkušnja. Več

  • Alexander Jung

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Politika  Za naročnike

    Sistematična samoprevara

    Nekateri škandali se zdijo tako domači, da se tako rekoč nihče ne razburja zaradi njih. Več

  • Staš Zgonik

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Politika  Za naročnike

    Sebičnost ubija planet

    Norveška je svetovni zgled izvajanja naprednih ukrepov v boju proti podnebnim spremembam. Ko večina sveta za podnebne spremembe še ni niti slišala, so Norvežani že uvedli visoke davke na izpuste toplogrednih plinov. Skoraj vso električno energijo proizvedejo z obnovljivimi viri, predvsem v hidroelektrarnah. Do leta 2025 nameravajo popolnoma prepovedati prodajo avtomobilov z bencinskim motorjem. Zaradi radodarnih subvencij za nakup in številnih drugih ugodnosti je že letos približno polovica prodanih novih avtomobilov električnih ali hibridnih. Površina norveških gozdov se je v zadnjih sto letih potrojila. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Politika  Za naročnike

    Dr. Irena Šumi, antropologinja

    Kaj ima antisemitizem s postavitvijo osrednjega slovenskega spomenika sprave? Veliko. Dr. Irena Šumi, sicer raziskovalka in predavateljica socialne antropologije na ljubljanski fakulteti za socialno delo, je pri preučevanju zgodovine slovenskih Judov raziskovala antisemitizem na Slovenskem ter s tem tudi kolaboracijo domobrancev in RKC z nacističnim režimom med drugo svetovno vojno. Raziskovalna pot jo je od tukaj – od vprašanja holokavsta in rasizmov – vodila tudi do fenomena slovenske sprave. Ta zanjo ni nič drugega kot zgodovinski revizionizem. Zamolčanje medvojnega antisemitizma. Zato je po njenem pot naprej napačna. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Politika  Za naročnike

    Neznosna fascinantnost alternative

    Zdaj, ko sta se Putin in Trump zbližala in ko nam neoliberalno avtokracijo prodajajo kot ureditev brez alternative, je čas, da se spomnimo, kako je bilo, ko je Ameriko obiskala alternativa, vsaj tedaj hujša od Severne Koreje. Petnajstega septembra 1959 je na slovito turnejo po Ameriki krenil sovjetski premier Nikita Hruščov, zgovorni, samozavestni, bahavi, eksplozivni, populistični, pompozni, uživaški ekshibicionist, ki je v nasprotju s Stalinom neskončno rad potoval. Ni čudno: 24. februarja 1956 je na XX. kongresu sovjetske partije v skrivnem referatu – resda zelo selektivno – obsodil stalinistične ekscese v »obdobju kulta osebnosti« (transkript je 5. junija objavil New York Times), s čimer je sprožil destalinizacijo Sovjetske zveze, obenem pa tudi ugotovil, da komunizem in kapitalizem sploh nista nezdružljiva. Bil je zrel za trip. Več

  • Romain Leick  |  foto: Profimedia

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Politika  Za naročnike

    Peter Sloterdijk, filozof

    Sloterdijk velja za enega najvplivnejših in hkrati izrazito spornih sodobnih mislecev. Z več kot 40 knjigami in številnimi sestavki že več kakor 30 let vedno znova posega v filozofske, politične, družbene, teološke in psihološke razprave, nazadnje na primer o posledicah begunske krize. Predaval je na državni visoki šoli za oblikovanje v rojstnem Karlsruheju, 26. junija pa je praznoval 70. rojstni dan. V začetku julija so mu v Centru za umetnost in medije v Karlsruheju posvetili mednarodni simpozij O zarjah, ki niso vstale, na katerem so razčlenili številne vidike njegove izjemne ustvarjalnosti. Več

  • Borut Mekina

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Politika  Za naročnike

    Nacistična zastava dovoljena

    Minuli petek je na enem od balkonov večstanovanjske hiše na Poljanski cesti v središču Ljubljane visela nacistična zastava. Stanovalec, ki nas je na incident opozoril, pravi, da so jo izobesili »trije mladostniki, med njimi dva obritoglavca«. Po posredovanju ogorčenih sosedov so mladostniki zastavo menda umaknili, hkrati pa so sosedje incident prijavili policiji. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Politika  Za naročnike

    Prostitutke in poštarji

    Koncu se bliža še eden izmed sodnih postopkov zoper predsednika SDS in nekdanjega premiera Janeza Janšo. Velenjsko okrajno sodišče je zavrnilo njegov predlog, da se razveljavi sodba, s katero je bil zaradi žaljenja novinarke RTV Slovenija Evgenije Carl obsojen na plačilo 6000 evrov odškodnine. Več

  • Uredništvo

    20. 7. 2017  |  Politika

    Tednik Demokracija v roke Madžarom

    V začetku letošnjega leta so madžarska medijska podjetja prevzela večinski lastniški delež v medijskem projektu Nova24TV, ki so ga v SDS pripravljali z denarjem članov in simpatizerjev. V teh dneh pa so odkupila še podjetje, ki izdaja tednik Demokracija, strankarsko glasilo SDS, poroča Siol. V podjetju Nova obzorja, ki se ukvarja tudi z založništvom in je lani praznovalo 20-letnico delovanja, je nekaj manj kot 52-odstotni delež pridobilo madžarsko podjetje Ripost. Več

  • Izak Košir

    14. 7. 2017  |  Politika

    Janša izgubil še eno sodno bitko proti novinarki 

    "Veseli me, da je sodišče sledilo našim navedbam, saj v kolikor bi avtorju tvita ugodilo, bi to pomenilo tudi konec instituta fikcije vročitve, kar bi bil precendens v pravosodju," se je na odločitev sodišča odzvala novinarka TV Slovenija Eugenija Carl in dodala, da je sodišče že lani razsodilo, da je zapis vsebinsko sam po sebi žaljiv, tokrat pa je ugotovilo še, da je za zamudno sodbo odgovoren zgolj in samo njegov avtor (Janez Janša, op.p.), "čeprav je poskušal krivdo prevaliti na druge, recimo na poštarje". Več