Na veliko

Gostilna Grof
Čeplje 12, Vransko
Tel.: 05 923 37 85
www.gostilna-grof.si
Grofje jari raji strežejo takole: od ponedeljka do četrtka od 6.00 do 22.00, ob petkih od 6.00 do 23.00, ob sobotah od 7.00 do 23.00 in ob nedeljah ter praznikih od 8.00 do 22.00.

fino:
podgrajska pica
slivova torta

ne tako fino:
popečeni hlebčki
rebrca
tris namazov

V Grofu boste težko pojedli vse, kar so vam pripravljeni skuhati za dobrih 20 evrov, kolikor je na osebo stal naš obed.

Avtocesta A1 je ena taka slovenska cesta presežnikov. Zagotovo je to ena najbolj obremenjenih prometnic v državi. Na njej je najdaljši dvocevni predor v Sloveniji in blizu njega, na Vranskem, tudi največja obcestna gostilna v državi. Dobro, slednje pišem po občutku, ampak že ko človek skrene z avtoceste in zapelje na Grofovo parkirišče, s številnimi jasno označenimi parkirnimi mesti za avtobuse, mu postane jasno, da grofje pri snovanju birtije niso bili malenkostni. O tem lahko gost nadalje sklepa po številnih mizah, še očitneje pa po ogledu jedilnega lista. Ta namreč ni list, ampak prava pravcata v 1500 izvodih natisnjena revija, v kateri je - če vam po prebijanju skozi seznam (po našem štetju) 164 različnih jedi ostane še kaj časa - moč prebrati marsikaj zanimivega o lokalnih turističnih znamenitostih, ki vključujejo tudi košarkarska brata Udrih (mogoče zato, ker sta velika?). No, tudi na mizo prineseno je bilo v znamenju supersajzanja, zatorej potencialnim obiskovalcem že na tej točki dajemo vedeti, da so grofovske porcije grofovsko enormne, in to v vseh kategorijah, zato porcijskih dimenzij od tu naprej ne bomo več omenjali. Velike so, res.

Izvidniški trio je odtegnil luknjo na pasu in iz številnih navedenih postavk skušal izbrati najbolj reprezentativne vzorce. Tris namazov se nam je zdel dobra otvoritvena partija in tisti, ki si je najprej namazal skuto z bučnim oljem, je temu takoj pritrdil, toda oni, ki si je namazal dimljeno postrv, je zaradi nje razredčenosti s skuto in smetano ugibal, kaj pravzaprav je, domača pašteta pa je bila tudi eden švohotnejših primerkov svoje sorte. Velike upe smo polagali v popečene hlebčke s slanino in z mladim sirom, misleč, da bomo zobali majhne, s slanino in z mladim sirom našpikane kruhke, a smo nato dobili tri popečene kajle kruha, obložene z v velike rezine slanine zavitim mladim sirom.

Iz 27-članskega zbora pic smo izbrali zanimivo in všečno brezpelatno različico s špargljevim namazom, mocarelo, panceto, šparglji in lepo hrustljavo zapečeno podlago. Zdravju na ljubo smo v izbor dodali zeleno rižoto, ki je v obilju vanjo zamešane zelenjave (mlada špinača, bučke, brokoli, grah, bazilika, drobnjak) izgubila identiteto, neznano kam pa se je med pripravo izgubila tudi sočnost pečenih svinjskih rebrc, katerih suho in trdo meso se je vztrajno oprijemalo kosti in se komajda pustilo razrezati. Še dobro, da smo jim za spremstvo določili sočen stročji fižol v smetani s slanino, saj bi se nam s kakšnim suhim krompirjem vse vkup precej zatikalo, in še boljše, da smo med onimi nekaj buteljkami, ki jih ponujajo, našli pravo in redko kje videno perlo, namreč pollitrsko flaško super sadnega Šekoranjevega gamaya 2003. Ta se je zmogel bosti celo s čisto korektnim žrebetovim zrezkom v omaki z jurčki, pa tudi z lahkotnejšim delom sladic, torej z jagodnim tiramisujem, ni imel težav.

Grof seveda zna narediti kakšno zelo fino reč - slivova torta je že ena od njih -, a videti je, da se veliko več truda kot v kakovost postreženega vlaga v količino. Že res, da smo konzumovci pro choice, ampak imeti na jedilniku več kot 160 jedi nujno rezultira v ubiranju bližnjic pri pripravi, te pa je zaznati na krožnikih. Grof je torej štartal na veliko, zdaj pa bo počasi moral začeti izkoriščati tudi veliko prostora, ki ga ima za izboljšave.