Madžarska še naprej pod drobnogledom EU

EU je po torkovi sprožitvi treh pravnih postopkov proti Madžarski Budimpešto opozorila še na spoštovanje medijske svobode

Madžarski premier Viktor Orban je stališče Madžarske glede po mnenju mnogih sporne ustave in zakonov branil v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Tam je bil tarča kritik levice, medtem ko ga je desnica zagovarjala. Evropska komisija je pravne postopke proti Madžarski v torek sprožila zaradi pomislekov glede neodvisnosti centralne banke, sodstva in agencije za nadzor nad varstvom podatkov. Premier Orban je v sredo v Strasbourgu zatrdil, da je Madžarska pripravljena spremeniti sporne dele zakonodaje. To je zapisal tudi v pismu, ki ga je prav tak v sredo poslal predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu.

To je v Strasbourgu potrdil tudi Barroso, ki pa je napovedal, da se komisija ne bo obotavljala sprejeti nove ukrepe, če bo presodila, da je to potrebno. Ob tem je opozoril, da so poleg pravnih vidikov pomisleki tudi glede političnih vidikov, kot sta demokracija in svoboda na Madžarskem. Barroso je Madžarsko znova opomnil tudi na spoštovanje svobode medijev. Evropska komisarka za digitalno družbo Neelie Kroes je namreč madžarskemu pravosodnemu ministru Tiborju Navracsicsu v torek zvečer poslala pismo, v katerem ga je opozorila na problem medijske svobode, potem ko je v minulih dneh dobila več zaskrbljujočih informacij.

Med njimi so informacije, da madžarske oblasti niso podaljšale licence komercialnemu radiu Klubradio, ki je poznan po kritičnem stališču do madžarske vlade. Poleg tega se vrstijo mednarodne kritike na račun madžarskega medijskega zakona. Kroesova je Budimpešto v pismu tudi pozvala, naj spoštuje mnenje ustavnega sodišča, ki je minuli teden presodilo, da medijski zakon omejuje svobodo tiskanih medijev in terjalo nekatere ukrepe. V Bruslju sicer pravijo, da za zdaj ne načrtujejo nikakršnih novih pravnih ukrepov proti Budimpešti, da pa Madžarska zaradi medijskega zakona ostaja pod budnim očesom komisije.

Da je vprašanje nove madžarske pereča tema, ki srbi evropske politike, je pokazala tudi več kot triurna in izredno živahna razprava v Evropskem parlamentu. Levica je bila kritična do Orbana, ki je nastopil v parlamentu. Desnica, predvsem člani Evropske ljudske stranke (EPP), pa mu je stopila v bran. Zaradi tega je bila tarča kritik levice tudi EPP. Orban je pred evropskimi poslanci med drugim izpostavil, da je Madžarska ustavo spremenila kot zadnja postkomunistična država in da je bila ustava te države še iz leta 1949. Zatrdil je tudi, da so spremembe ustave opravili v duhu evropskih vrednot. Novi predsednik socialistov in demokratov (S&D) Hannes Swoboda se z njim ni strinjal. "Evropska vrednota je demokracija," je poudaril. Swoboda je izrazil tudi razočaranje nad predsednikom EPP Josephom Daulom, ki je v razpravi podprl Orbana in dejal, da mu je madžarsko ljudstvo z izvolitvijo dalo mandat, da preseka s preteklostjo in opravi reforme. "Vi bi morali prevzeti pobudo in povedati Orbanu, kaj dela narobe," je Daulu sporočil Swoboda.

Predsednik skupine liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt je Orbanu sporočil, da "ni na pravi poti". Poslance pa je pozval, naj razmislijo, če obstaja tveganje resnih kršitev evropskih vrednot, na podlagi katerih bi lahko proti Madžarski ukrepali v skladu s 7. členom pogodbe o EU. Tudi evropski poslanci iz Madžarske so se v razpravi delili na zagovornike in nasprotnike Orbana. Evropska poslanka iz Slovenije in nekdanja novinarka Tanja Fajon (S&D/SD) je v razpravi izpostavila svobodo medijev na Madžarskem. Madžarska medijska zakonodaja je po njenih besedah obsežna, nejasna in ne ustreza evropskim standardom o svobodi medijev.

Številni poslanci EPP so poudarili, da je Orban na volitvah dobil večino in s tem mandat za spremembe. A mnogi se s tem niso strinjali. Poudarili so, da bi morale madžarske oblasti ravno spričo dejstva, da so bile izvoljene z veliko večino, pustiti politični manjšini in medijem, da sporočijo svoje mnenje. Več jih je poudarilo, da ta razprava ni napad na Madžarsko in Madžare, temveč le kritika njene vladajoče politike. "Kljub različnim mnenjem, ki jih je bilo slišati v razpravi, se mi zdi, da se strinjamo v eni točki: vsi želimo, da bi bila madžarska zakonodaja v skladu z evropskimi načeli in vrednotami," je ob koncu razprave povzela evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding. (STA, mm)