Hrvati z dvotretjinsko večino podprli članstvo v EU

Hrvaški volivci so na referendumu z dobrimi 66 odstotki glasov podprli članstvo države v EU. Referenduma se je udeležilo nekaj več kot 1,9 milijona volivcev ali 43,68 odstotka volilnih upravičencev. Predsednik državne volilne komisije Branko Hrvatin je na novinarski konferenci poudaril, da je bila udeležba na Hrvaškem 47,5 odstotna, medtem ko je bila v tujini manj kot 3,5 odstotna. Članstvo v EU je sicer podprlo kar 84 odstotkov Hrvatov v tujini, ki so glasovali. Kot je spomnil Hrvatin, je bila za uspeh referenduma potrebna navadna večina udeležencev glasovanja.

Na referendumsko vprašanje "Ali ste za članstvo Republike Hrvaške v Evropski uniji?" je lahko odgovarjalo nekaj več kot 4,5 milijona hrvaških volilnih upravičencev, med katerimi jih približno 413.000 živi v tujini. "Za" je obkrožilo nekaj manj kot 1,3 milijona hrvaških državljanov, proti pa približno 650.000.

To je bil prvi referendum na Hrvaškem po osamosvojitvenem referendumu maja 1991. V saboru je na referendumske izide čakal tudi hrvaški državni vrh, skupaj s več sto javnimi osebnostmi, ki so na različne načine sodelovale v pridružitvenem procesu Hrvaške z EU.

Hrvaški premier Zoran Milanović je po preštetju večine glasovnic ponovil, da gre za zgodovinsko odločitev, ker je Hrvaška prvič v svoji zgodovini odločila sama. "Od danes sami prevzemamo odgovornost za svoje odločitve, uspeh ali neuspeh sta odvisna od nas", je povedal Milanović.

Predsednik parlamenta Boris Šprem je pozdravil povabljene v sabor z "dobro jutro". Pojasnil je, da "prihaja novi dan, novo poglavje, boljše in srečnejše življenje". Dodal je, da Hrvaška ostaja suverena, sicer pa "s širšimi obzorji in z veliko večjimi možnostmi".

Prisotne je na kratko nagovoril tudi hrvaški predsednik Ivo Josipović, ki je ocenil, da so državljani izrekli "veliki evropski da" in da je nedeljska odločitev dokončno določila Hrvaško kot "državo z evropsko prihodnostjo". Poudaril je, da gre za veliki dan za Hrvaško.

Vsi trije so na to nazdravili s penino ob zvokih himne evropske unije, Ode radosti, ki jo je zaigral svetovni znani zagrebški godalni kvartet.

Predstavniki Gibanja za Hrvaško - ne v EU, ki so med referendumsko kampanjo najbolj glasno nasprotovali članstvu, so v prvih izjavah za hrvaške medije izražali razočaranje nad izidi referenduma. Opozarjali so na njegovo legitimnost zaradi udeležbe, ki je bila manj kot 50-odstotna.

Referendumska zmaga privržencev EU je dosežena ob slabi 44-odstotni udeležbi, ki je najnižja, ko gre za članice Unije, ki so na referendumih odločali o vstopu države v EU. Udeležba je bila občutno nižja, kot je bila na decembrskih parlamentarnih volitvah na Hrvaškem, sicer pa primerljiva s prvim krogom predsedniških volitvah leta 2009.

V EU so pozdravili pozitiven izid referenduma. Takšen izid ljudskega glasovanja je po navedbah EU "dobra novica za Hrvaško, regijo in Evropo".

"S tem glasovanjem so hrvaški državljani podprli evropsko integracijo," sta v skupnem odzivu poudarila šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Ob tem sta Barroso in Van Rompuy čestitala Hrvaški in Hrvatom za izbiro. Članstvo v EU bo po njunih besedah Hrvatom odprlo nove priložnosti ter pomagalo zagotoviti stabilnost in blaginjo njihovega naroda. S tem mandatom ljudstva lahko sedaj hrvaška vlada po njunih besedah konča priprave na članstvo. V EU si želijo gladko ratifikacijo pristopne pogodbe v saboru in v parlamentih vseh članic unije s ciljem, da postane Hrvaška 28. članica EU 1. julija 2013.

Na objavo neuradnih rezultatov pa se je odzval tudi predsednik Republike Slovenije Danilo Türk. Kot so sporočili iz urada, je Türk Josipoviću v telefonskem pogovoru že čestital za takšen izid referenduma. Predsednik Türk je poudaril, da je odločitev na referendumu dobra novica za Hrvaško in EU ter da rezultat referenduma kaže močno voljo državljanov Hrvaške za članstvo v EU in za evropske vrednote. Izpostavil je tudi interes Slovenije za vstop Hrvaške v evropsko sedemindvajseterico.

Evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD), podpredsednica skupnega odbora Evropskega parlamenta in hrvaškega sabora, pa je izrazila zadovoljstvo, da bo lahko v parlamentu kmalu pozdravila hrvaške kolege kot opazovalce.

Članstvo Hrvaške v EU je bil eden od strateških ciljev države od njene osamosvojitve. Opredelitev članstva kot strateškega nacionalnega interesa države je hrvaški sabor potrdil prejšnji četrtek z deklaracijo, ki jo je podprlo 127 poslancev, ob enem samem glasu proti.

Od začetka leta so na Hrvaškem potekale številne javne razprave o prednostih in pomanjkljivostih hrvaškega članstva v EU. Vstop države v unijo, ki je načrtovan za 1. julij 2013, podpira tako celotni državni vrh, vključno z vsemi večjimi parlamentarnimi strankami kot katoliška cerkev, veteranska združenja, sindikati in akademska skupnost.

Hrvaški mediji so zabeležili, da se je referenduma v popoldanskih urah v Zagrebu udeležil tudi bivši premier Ivo Sanader, ki je obtožen več primerov korupcije. Sanader je med svojim vodenjem vlade omogočil začetek pogajanj z EU in je bil pred nepričakovanim odstopom s položaja 1. julija 2009 dobrodošel gost v Bruslju. (STA, mh)