Lagardova za krepitev mehanizmov za zaščito evra

Območje evra za boj proti krizi potrebuje močnejši požarni zid v obliki krepitve mehanizmov za zaščito evra in dodatnih ukrepov Evropske centralne banke (ECB), je v današnjem govoru v Berlinu poudarila prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Kot možnost za stabilizacijo razmer je omenila tudi skupne evrske obveznice.

Lagardova se je v govoru pred Nemškim svetom za mednarodne odnose tako pridružila več voditeljem območja evra in strokovnjakom, ki pozivajo h krepitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM), ki bo julija letos nasledil začasni mehanizem za zaščito evra (EFSF). Italijanski premier Mario Monti je tako minuli teden pozval k povečanju njegovega finančnega potenciala s 500 na 1000 milijard evrov.

Tako kot nedavno predsednik ECB Mario Draghi se je tudi Lagardova na primer zavzela za to, da se okoli 250 milijard evrov neporabljenega potenciala EFSF prelije v ESM. Pozvala je še k bolj jasnim načrtom in časovnici glede uvedbe ESM.

S tem se je teden dni pred zasedanjem voditeljev držav in vlad EU v Bruslju pridružila tistim, ki pritiskajo na nemško kanclerko Angelo Merkel, da naj v luči velikih naporov članic evrskega območja za stabilizacijo svojih javnih financ in strukturne reforme pristane na krepitev mehanizmov za stabilizacijo območja evra.

V Berlinu so doslej jasno zavračali zamisel o povečanju finančnega potenciala ESM na več kot 500 milijard evrov, saj kot glavni vzvod za stabilizacijo evra še vedno vidijo javnofinančno konsolidacijo, ukrepe za povečanje konkurenčnosti in tesnejšo javnofinančno ter gospodarsko povezanost članic območja evra.

Lagardova in Merklova sta se sestali v nedeljo, a izjav ne pred ne po srečanju nista dajali.

Prva dama IMF je po poročanju tujih tiskovnih agencij sicer priznala, da je območje evra pri ukrepanju za rešitev krize doslej storilo že veliko, vendar pa so ti ukrepi le "del celovite slike", ki je potrebna. Del te slike bi bile po njeni oceni lahko tudi skupne evrske obveznice ali pa vsaj sklad za delitev stroškov zadolževanja med članicami.

Zavzela se je še za tesnejšo politično in gospodarsko povezanost območja skupne valute in večji poudarek na ukrepih za spodbujanje rasti. Med temi je ECB posredno pozvala k dodatnemu znižanju ključne obrestne mere, saj meni, da bo potrebno dodatno rahljanje denarne politike.

ECB bi morala po njenih besedah še naprej ponujati tudi potrebno likvidnost bančnemu sistemu, kar v zadnjem času počne s ponudbo triletnih posojil bankam po fiksni obrestni meri. V Frankfurtu bi morali ukrepati tudi za stabilizacijo trga državnih obveznic.

Lagardova je ponovila poziv odbora izvršnih direktorjev IMF po finančni krepitvi sklada v višini do 500 milijard evrov. Zatrdila je, da ne gre zgolj za morebitno reševanje ranljivih članic območja evra, temveč za pomoč vsem državam, ki bi jih nadaljevanje globalnih negotovosti lahko pahnilo v težave. Te potrebe IMF ocenjuje na okoli 1000 milijard evrov.

Glede gospodarskih napovedi sklada je ocenila, da bo IMF svoje ocene rasti za večino svetovnih regij poslabšala, prav težave območja evra pa so po njenih besedah epicenter trenutnega poslabševanja razmer v globalnem gospodarstvu.

Za izboljševanje globalne gospodarske slike je po njenem prepričanju potrebna večja mera sodelovanja med svetovnimi državami. Kot pravi, je v 2011 manjkalo skupne volje, politika pa tako ni mogla ozdraviti gospodarstva. "2012 mora biti leto zdravljenja," je sklenila. (STA, mh)