EU dosegla dogovor o doslej najostrejših sankcijah proti Iranu

Zunanji ministri EU so v Bruslju sprejeli odločitev o uvedbi doslej najostrejših sankcij proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Nove sankcije vključujejo postopen embargo na uvoz nafte iz Irana in delno zamrznitev transakcij z iransko centralno banko. EU od oktobra še vedno zaman čaka na odgovor Teherana na njen poziv k vrnitvi k vsebinskim pogajanjem o iranskem jedrskem programu. Poleg tega je Mednarodna agencija za jedrsko energijo novembra poročala o tem, da je Iran razvijal jedrsko orožje.

Zato so ministri danes sprejeli sankcije proti iranskemu režimu v energetskem sektorju, vključno s postopnim embargom na uvoz nafte, v finančnem sektorju, vključno z ukrepi proti iranski centralni banki, in v prometnem sektorju. Poleg tega so sprejeli odločitev o drugih izvoznih omejitvah, na primer omejitvah izvoza zlata ter blaga ali tehnologije z dvojno rabo, pa tudi nove ukrepe proti posameznikom in ustanovam, povezanim z režimom.

Po dolgih pogajanjih o tem, kdaj naj embargo začne veljati, je bil dosežen kompromis, da prepoved uvoza nafte začne veljati takoj, sicer pa so se članice unije dogovorile za prehodno obdobje za obstoječe pogodbe do 1. julija.

Iran v Evropo izvozi približno petino svoje nafte. Evropa je po podatkih mednarodne agencije za energijo od januarja do oktobra lani iz Irana uvozila 600.000 sodčkov nafte na dan, predvsem v Grčijo, Italijo in Španijo.

V pogajanjih o naftnem embargu so bile težave predvsem zaradi Grčije, ki je najbolj odvisna od iranske nafte in obenem najbolj finančno ranljiva članica unije. Teheran je namreč Grčiji zagotovil precej ugodne uvozne pogoje, ki jih je težko pričakovati od alternativnih izvoznikov.

Grčija je sprva zahtevala enoletno ali daljše prehodno obdobje, medtem ko so Francija, Nemčija in Velika Britanija želele embargo uvesti čim prej. V intenzivnih pogajanjih naj bi sedaj EU našla alternativne izvoznike, na primer Savdsko Arabijo.

Da bi pomirile skrbi Grčije, so ji dale preostale članice politična zagotovila, da bodo storile vse za zagotovitev alternativnih virov nafte. Poleg tega je bil dosežen dogovor, da bo embargo ponovno preučen najpozneje do maja, torej na zasedanju zunanjih ministrov aprila.

EU je doslej že uvedla niz sankcij proti Iranu. Zamrznila je premoženje več kot 400 iranskim podjetjem in 113 osebam, uvedla omejitve na izvoz številnih občutljivih proizvodov in prepovedala vlaganja v sektor ogljikovodikov.

Cilj danes sprejetih sankcij, ki veljajo za ukrepe brez primere v zgodovini odnosov EU in Irana, je, da Teheran vzame resno naš poziv, naj se vrne k pogajanjem o jedrskem programu, je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton. (STA, mh)