Napoved ukinjanja ministrstva za kulturo

Pod peticijo proti ukinitvi ministrstva za kulturo več kot 1200 podpisov

Peticijo proti ukinitvi ministrstva za kulturo, objavljeno na spletni strani Življenje na dotik, ki sodi v sklop EPK, je doslej podpisalo že več kot 1200 ljudi. STA je za mnenje o tej nameri povprašala nekdanje ministre za kulturo in prvopodpisanega pod peticijo Mitjo Čandra. Mimogrede, podpisovanje peticije proti ukinitvi Ministrstva za kulturo se odslej izvaja na spletni strani sklopa Življenje na dotik na povezavi: http://www.zivljenjenadotik.si/danes/info/peticija/

Nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca je že od vsega začetka zelo kritična do razmišljanj o združenem ministrstvu za izobraževanje, kulturo in znanost, medtem ko, kot pravi, Slovenci v zamejstvu in po svetu ohranjajo samostojno ministrstvo. To po njenem kaže na to, da gre za politično kupčkanje. "Združevanje je za kulturo skrajno neresno, zagotovo tudi škodljivo," je Širca dejala za STA. S tem se briše možnost strokovnega poznavanja področja in tudi zanika možnost, da resor vodi strokovnjak. Širca je sicer, kot je pojasnila, že pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami opozorila tudi na "šibke zaveze glede kulture" pri zdajšnjih koalicijskih partnericah.

Nekdanji minister za kulturo in zdajšnji državni sekretar Jožef Školč ne pozna načrta, kako bi bila ta združitev opravljena, po njegovem mnenju je veliko govorjenja na pamet ali iz srca. Velik problem združevanja ministrstev pa se mu zdi v tem, da poteka popolnoma mimo zainteresirane javnosti in vseh, ki se jih to tiče. Združevanje kulture se mu sicer ne zdi a priori nesprejemljivo, je pa vprašanje, če je smiselno. "Kajti čas, ki ga sedaj živimo, je tak, da potrebuje bolj tenkočutno upravljanje. Če se nekdo izgubi v večjem sistemu, se izgubi tudi veliko priložnosti, ki jih ta segment ponuja," pravi Školč. Po drugi strani pa priznava, da se bo kultura vsaj v tistem delu, ki je organiziran v javnem sektorju, lažje upirala kleščenjem, če bo del večjega sistema.

Vprašanje po Školčevih besedah je tudi, kakšne bodo prioritete pri investicijah. Če bo vlada stvari obravnavala integralno, potem bo mogoče lažje priti do treh akademij, ki prečijo problem izobraževanja in kulture, ter do posodobitve in gradnje NUK. Vasko Simoniti o ukinitvi ministrstva ni želel dajati izjav, Andreja Rihter pa zaenkrat ni bila dosegljiva. Čander je za STA izrazil veselje, da so se tako uveljavljeni kulturniki kot mlajši ustvarjalci v kratkem času množično odzvali in podpisali peticijo proti ukinitvi samostojnega državnega resorja za kulturo.

"Očitno je, da ljudje prepoznavajo pomen kulture za današnji trenutek. Poudarek peticije je tudi v tem, da področje kulture na sistemski ravni že 20 let ni doživelo resnejše in korenite reforme. Javni zavodi so v načinu delovanja bolj kot ne ostali takšni, kot so bili pred pred dvema desetletjema," je dejal Čander. "Vsi se zavedamo, da bo v prihajajočem letu potrebno izvesti reformo tega sektorja. Menim, da je to lažje izvedljivo v okviru samostojnega resorja kot pa v okviru združevanja ministrstva s šolskim, ki ima svoje specifične probleme." Kot je še dejal, se zavzema, da bi ohranili delež, ki ga je ministrstvo imelo v državnem proračunu.

Na vprašanje STA, ali torej omenjena peticija sporoča, da je debirokratizacija kulturnega sektorja lažje uresničljiva v okviru samostojnega resorja in da bo tako več sredstev na razpolago javnim zavodom, Čander odgovarja, da je to težko napovedovati. "Najprej bo treba stvari jasno pripraviti, ker se z združevanjem resorjev nič ne spremeni na polju kulture, spremembe bi bile le organizacijske. Bistvo je, da se čimprej začne z resno reformo, kajti denarja je vse manj in stvari ne bodo mogle potekati kot 'perpetuum mobile'." (STA, mm)