»Za Slovenijo značilen predvsem politični antisemitizem«

Pred dnevom spomina na žrtve holokavsta opozorila o prisotnosti antisemitizma

V Mariboru danes poteka simpozij z naslovom Vsako leto eno ime, ki ga pred svetovnim dnevom spomina na žrtve holokavsta organizira Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Predstavnik Judovske skupnosti Slovenije Igor Vojtic je ob začetku opozoril, da je antisemitizem še vedno prisoten, tudi v Sloveniji, kar je lahko zelo nevarno. Število incidentov, tako verbalnih kot fizičnih, katerih žrtev so Judi, v Evropi v zadnjih letih narašča, je poudaril Vojtic. Poleg Velike Britanije in Francije, ki imata že tradicionalno zelo močno judovsko skupnost, je izpostavil še Švedsko, ki je "v vrhu antisemitizma v Evropi", tamkajšnji Judi pa so močno ogroženi.

Slovenija po besedah Vojtica ni nobena izjema, zanjo pa je značilen predvsem politični antisemitizem, ko se judovsko skupnost enači z izraelsko državno politiko ali pa se Jude obtožuje, da niso lojalni državi, v kateri živijo, ampak Izraelu. "Izrael ima poseben status v naši zgodovini in percepciji, a to nikakor ne pomeni, da vsi Judi podpiramo izraelsko politiko," je poudaril. Kritičen je bil predvsem do slovenskih medijev, ki naj bi s svojim načinom poročanja o dogajanju na Bližnjem vzhodu še dodatno spodbujali antisemitizem. "Takšnih stvari se ne sme tolerirati, ker se lahko sprevržejo v nasilje, kakršnemu smo bili priča lani na Norveškem. V judovski skupnosti smo se odločili, da ne bomo več molčali," je dodal.

Na nevarnost zanikanja antisemitizma, še posebej pa holokavsta, je opozoril tudi izraelski veleposlanik Šmuel Mejrom. "Psevdozgodovinarji, nekateri politiki in antisemiti iz različnih razlogov in motivov nesmiselno trdijo, da se holokavst ni nikoli zgodil. Naš boj proti zanikanju holokavsta je še težji, ker se moramo soočati z ozko miselnostjo in celo sovraštvom," je dejal. Ob tem je spomnil, da je lani minilo 50 let od konca sodnega procesa proti nacističnemu vojnemu zločincu Adolfu Eichmannu, ki je bil med drugim odgovoren za deportacijo Judov iz Prekmurja v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau na Poljskem. "Žal ideja o popolnem uničenju judovskega ljudstva in judovske države še vedno obstaja," je izpostavil in spomnil na iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, ki je holokavst označil za mit in pozval k uničenju države Izrael.

"Prispevek k boljšemu vedenju o tragediji holokavsta" je po besedah direktorja Sinagoge Maribor Marjana Toša ravno glavni namen današnjega simpozija v Mariboru, ki letos poteka že tretje leto. Srečanje sodi v okvir projekta Šoa - Spominjajmo se, s katerim v Sloveniji obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Med drugim so pred dnevi na Osnovni šoli Draga Kobala v Mariboru odprli dokumentarno razstavo z naslovom Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem. Danes pa bodo na mariborskem Glavnem trgu simbolno položili Tlakovce spomina z imeni Judov, ki so nekoč živeli v tem mestu. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, natančneje v preddverju Viteške dvorane, bodo danes ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Večni spomin. Razstava, ki bo na ogled do konca februarja, je sestavljena iz dveh delov - razstave o tržaški Rižarni, ki jo je muzeju posodila Narodna in študijska knjižnica iz Trsta, in pa plakatov na tematiko holokavsta, ki so jih oblikovali študentje tretjega letnika oddelka za vizualne komunikacije na Visoki šoli za design.

Rižarna je nekdanja čistilnica riža, ki je bila med drugo svetovno vojno fašistično koncentracijsko taborišče, v katerem je umrlo od 3000 do 5000 ljudi, v glavnem slovenskih in hrvaških partizanov. Slovenija spomin na žrtve holokavsta letos obuja četrtič, 27. januar pa so za dan spomina leta 2005 s posebno resolucijo razglasili Združeni narodi. (STA, mm)