Veleposlanica se opravičuje za podpis Acte

Nedavni podpis mednarodnega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta) s strani večine članic EU, med njimi tudi Slovenije, dobiva čedalje večje razsežnosti. Slovenska veleposlanica v Tokiu Helena Drnovšek Zorko, ki je v imenu države podpisala pristop k sporazumu, je objavila javno opravičilo, skupina Anonymous pa medtem napoveduje napad na strani slovenske vlade.

Omenjeni trgovinski sporazum so v Tokiu v četrtek podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic unije. Med podpisnicami sporazuma je tudi Slovenija, ni pa med njimi denimo Nemčije. Po podpisu morajo Acto potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic.

Podpis je sprožil val kritik tudi v Sloveniji in privedel do tega, da je po vzorih iz tujine na spletnem družbenem omrežju Facebook prišlo do poziva k izvedbi protestnega shoda proti Acti tudi v Sloveniji. Ta naj bi bil 4. februarja na Kongresnem trgu v Ljubljani, istočasno tudi na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Na Facebooku je doslej udeležbo napovedalo preko 6400 oseb.

A zadeva dobiva nove razsežnosti. Slovenska veleposlanica v Tokiu Helena Drnovšek Zorko, ki je podpis v imenu Slovenije izvedla na podlagi navodila in pooblastila slovenske vlade, je danes na Facebooku v odgovor na številna prejeta mnenja in vprašanja zapisala, da podpis ne izraža njenega osebnega mnenja.

V daljšem osebnem mnenju, naslovljenem Zakaj sem podpisala Acto in objavljenem na spletni strani metinalista.si, je nato pojasnila, da je Acto podpisala "iz državljanske malomarnosti, zato ker nisem bila dovolj pozorna".

"Čisto enostavno nisem povezala sporazuma, za katerega podpis me je pooblastila vlada, s tistim sporazumom, ki po mojem državljanskem prepričanju omejuje in jemlje svobodo delovanja na največjem in najpomembnejšem omrežju v zgodovini človeštva in tako omejuje predvsem prihodnost generacije naših otrok," je zapisala.

Za to se zdaj javno opravičuje: "Opravila sem sicer svojo službeno dolžnost, ne pa tudi svoje državljanske dolžnosti. Ne vem, koliko sem imela izbire, da ne bi podpisala, vendar bi lahko poskusila. Pa nisem. Nisem izkoristila priložnosti, da bi se borila za pravico do ugovora vesti nas birokratov."

Hkrati pa zavrača očitke, da je sporazum podpisala na svojo roko in na skrivaj. O pristopu sta namreč odločala slovenska vlada in parlamentarni odbor za evropske zadeve, pred tem je Slovenija kar nekaj časa sodelovala pri usklajevanju sporazuma.

"Vse to ne dovolj na očeh javnosti, sodeč po zgroženih odmevih, ki se pojavljajo po formalnem podpisu. Slovenski mediji takrat to odločitev niso demonizirali v isti meri in na isti način, kot zdaj demonizirajo moj podpis. Kar se mi zdi zelo nevarno za nadaljnji (ne) razvoj demokracije v Sloveniji," je še zapisala.

Slovensko zunanje ministrstvo je sicer v ponedeljek na svoji spletni strani prav tako objavilo sporočilo, v katerem pojasnjuje, da zunanje ministrstvo in njegovo veleposlaništvo v Tokiu nimata pristojnosti za spremljanje tematike, ki jo sporazum obravnava in tako ni sodelovalo pri njegovem usklajevanju in sprejemanju.

Stališča glede pristopa k Acti je vlada na predlog ministrstva za gospodarstvo obravnavala 27. septembra 2011. Nato je 7. oktobra 2011 dokument Acta obravnaval še parlamentarni odbor za evropske zadeve. Svet EU pa je sklep o podpisu Acte sprejel 16. decembra 2011. Podpis sporazuma pa se je odvil v Tokiu, kajti depozitar Acte je japonska vlada.

"Veleposlanica je sporazum podpisala v skladu z navodilom in pooblastilom Vlade RS po predlogu ministrstva za gospodarstvo, kot uradna predstavnica Republike Slovenije na Japonskem in ne na svojo roko, kot je moč razbrati iz nekaterih obtožb na spletnih portalih," so še dodali.

Vendar pa se razsežnosti dogajanja v zvezi z Acto s tem ne končajo. Mednarodna aktivistična hekerska skupina Anonymous je namreč v soboto na spletni strani za izmenjavo video posnetkov Youtube objavila posnetek s spremnim besedilom, v katerem obsoja sporazum Acta, poziva k udeležbi na sobotnem protestu ter napoveduje napad na spletne strani slovenske vlade.

"Če odločitev slovenskega parlamenta in predstavnikov v Evropskem parlamentu ne bo jasen 'ne', bomo napadli spletne strani slovenske vlade ter objavili dokumente in e-poštna sporočila. Slovenski vladi bomo pokazali, da ne morejo cenzurirati ljudi," so zapisali.

Eden izmed pripadnikov slovenskega dela hekerske skupine oziroma gibanja Anonymous je sicer po poročanju spletnega portala Žurnal24.si dejal, da naj bi napad izvedli v soboto, na dan protesta.

Ob vsem tem pravijo, da policija pogosto pritiska nanje in jih "obravnava kot teroriste", a sami poudarjajo, da se zavzemajo za svobodo: "Nismo teroristi. Nismo nasilni. Smo aktivisti, ki hočemo spremembe v sistemu. Upiramo se tistim, ki kršijo vaše človekove pravice."

Že na dan podpisa je sicer s svojega položaja nepreklicno odstopil poročevalec za Acto v Evropskem parlamentu Kader Arif. Evropski poslanec je v pismu, objavljenem tudi na njegovi spletni strani www.kader-arif.eu, zapisal, da v tej "maškaradi" ne bo sodeloval.

"Obsojam celoten proces, ki je privedel do podpisa - brez posvetovanja s civilno družbo, pomanjkanje transparentnosti že od začetka pogajanj, ponavljajoči se zamiki podpisa besedila brez podanega pojasnila, zavrnitev priporočil parlamenta iz več resolucij," je med drugim zapisal evropski poslanec.

Po njegovih besedah se vsi zavedajo problematičnih vidikov sporazuma Acta, tako njegovega vpliva na svoboščine kot odgovornosti, naložene ponudnikom internetnih storitev, in posledic za proizvodnjo generičnih zdravil.

"Ta sporazum ima lahko velike posledice za življenje državljanov, a se vseeno dela vse, da bi se Evropskemu parlamentu preprečilo, da bi imel besedo v tej zadevi," je še zapisal evropski poslanec Arif. (STA, mh)