Gnili kompromis

Kako je Družinska pobuda poskrbela za spin v bitki za družinski zakonik

V ponedeljek je Družinska pobuda, ki jo vodi Tomaž Merše, ponudila kompromisni predlog družinskega zakonika, s katerim naj bi se izognili bližnjemu referendumu. Tega zahteva druga skupina državljanov, ki si je nadela ime Civilna iniciativa za družino in pravice otrok in jo vodi Aleš Primc. S kompromisom naj bi bila volk sit in koza cela, pa še privarčevali bi.

A že v izhodišču je šlo za gnil kompromis. Razlike med Primcem in Meršetom so v odtenkih ali pa jih sploh ni. Oba kot edino pravo družino vidita le eno - tisto z očetom in mamo. Oba motijo tisti deli družinskega zakonika, ki družinske pravice zagotavljajo tudi istospolno usmerjenim. In oba vodita vsak svojo skupino, ki nasprotuje enakosti vseh ljudi in je zato ne moremo označiti drugače kot skrajno in nestrpno. Če bi politika sprejela Meršetov kompromis, bi istospolno usmerjenim odvzeli pravice iz družinskega zakonika. Če bi ga res dosledno upoštevali, bi jim odvzeli še celo pravice, ki so jih imeli pred sprejetjem zakonika.

Ob takšnih pobudah bi se moral sprožiti alarm. A SDS, ki te dni prevzema vlado, je tista stranka, ki je v opoziciji vseskozi oteževala sprejemanje družinskega zakonika, in to prav v delu, ki ureja pravice istospolno usmerjenih. Je tudi stranka, ki je vseskozi podpirala referendum. Zdaj nenadoma ni več prepričana, ali si ga ta hip res želi. Ljudstvo je nezadovoljno, ker ji je uspelo prevzeti vlado, čeprav ni zmagala na volitvah, ankete pa vseskozi kažejo tudi, da je podpornikov družinskega zakonika več kot njegovih nasprotnikov. Obstaja torej verjetnost, da referendum pade. Oziroma da zmaga razum.

Tudi zato je začel Primc zavlačevati z vložitvijo zbranih podpisov. In tudi zato je na pomoč priskočil Merše. A v sredo je predlog umaknil, saj niti v koaliciji glede tega vprašanja ni soglasja. V Virantovi listi so pred volitvami zakonik podprli in mnenja menda niso spremenili. Podobno je z Desusom.

Ne glede na to je Meršetu uspelo. Skrajnež, ki je ponudil kompromis, škodljiv za človekove pravice, bo v očeh marsikoga obveljal za glas razuma. Za tistega, ki je bil pripravljen sodelovati. Tisti, ki so mu rekli ne, ker ne glede na vse pritiske podpirajo človekove pravice, bodo gotovo deležni očitkov, da so brezkompromisni skrajneži, ki so zakrivili referendum. Takšen spin je lahko zelo nevaren. A Primc javnost že prepričuje, da referenduma ni želel, zdaj pa nima druge izbire. Glede na to, da ima v žepu 40 tisoč referendumskih podpisov, je to seveda sprenevedanje.

Pri družinskem zakoniku je enkrat že obveljal kompromis. V njem je sprva pisalo, da bo v celoti izenačil družinske pravice istospolno in heterospolno usmerjenih, potem pa je Pahorjeva ekipa aprila lani zaradi blokade SDS naredila korak nazaj. A njen kompromisni predlog je še vedno pomenil velik korak naprej pri spoštovanju človekovih pravic. Vse kaže, da lahko takratni kompromis zdaj zavarujejo le volivci na referendumu.