Iran ustavil izvoz nafte v Veliko Britanijo in Francijo

Obe državi izvoz sicer ne bo zelo prizadel, vendar so cene nafte poskočile. ZDA so kot »klofuto« sprejele odločitev Indije, da ne zmanjša svojih nakupov nafte iz Irana

Iransko ministrstvo za nafto je sporočilo, da so se zaradi napovedanih poostrenih sankcij EU, ki naj bi 1. julija prenehala kupovati iransko nafto, odločili ustaviti prodajo nafte britanskim in francoskim podjetjem. Kot je sporočil iranski minister Ali Reza Nikzad Rahbar, bo Iran »svojo nafto prodajal novim kupcem«. Iranski minister za energetiko je sicer že 4. februarja napovedal, da bo Iran zagotovo ustavil prodajo nafte nekaterim evropskim državam. Medtem so na iranski televiziji Al Alam, ki oddaja v arabskem jeziku sporočili, da za sedaj ne bodo ustavili prodaje nafte v druge države EU »iz humanitarnih razlogov«, zaradi hudega mraza, ki je zajel večino Evrope.

Iz Velike Britanije in Francije so kmalu zatem sporočili, da je odločitev za obe državi skorajda nepomembna. Velika Britanija namreč iz Irana uvozi manj kot en odstotek nafte, Francija pa je uvoz že lani dejansko ustavila. Kljub temu so se cene nafte na svetovnih trgih takoj dvignile. Na azijskih trgih je nova cena skoraj 1,75 dolarja (na 105 dolarjev za sod), v Londonu pa se je severnomorska nafta brent čez noč podražila za 1,52 dolarja (na 121,10 dolarja za sod). V iranskem ministrstvu so hkrati napovedali, da nameravajo v prihodnje preveriti prodajo svoje nafte drugim članicam Unije, ki uvažajo večje količine nafte. To velja predvsem za ekonomsko ranljive države, na primer Grčijo, Španijo in Italijo, ki naj bi jim Teheran v kratkem menda ponudil nove pogodbe (za obdobje dveh do petih let). 

Napetosti med Iranom in EU ter ZDA sicer še zmeraj naraščajo, vse več pa je znakov, da se Izrael pripravlja na preventivni napad na Iran. Britanski zunanji minister William Hague je sicer opozoril Izrael, da »ne bi bilo modro« če bi Izrael napadel iranske jedrske objekte ter da bi morali Izrael in ves svet »dati priložnost resnim ekonomskim sankcijam in pripravljenosti za pogovore z Iranom.« Podobni so bili tudi drugi komentarji iz Evrope. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je v nedeljo izjavil, da je treba v prid vsem stranem kaj takega »na vsak način preprečiti«, da bi bila morebitna »nova hladna vojna« na Bližnjem vzhodu »katastrofa za ves svet.«. Načelnik generalštaba ameriške vojske Martin Dempsey je medtem posvaril Izrael, da bi kakršen koli napad na Iran ta trenutek deloval »destabilizirajoče« in da bi ga bilo zato »povsem nespametno« začeti. Po njegovem mnenju je treba nadaljevati sankcije in diplomatski pritisk, saj oboje očitno deluje.

Iran je sicer drugi največji proizvajalec nafte v OPEC-u, takoj za Savdijsko Arabijo in dnevno proizvaja okoli 3,5 milijonov sodčkov nafte dnevno, od tega pa dnevno izvaža okoli 2,5 milijonov sodčkov nafte. Iran sicer 70 odstotkov nafte izvozi v Azijo in s prodajo ustvari kar polovico proračuna ter 80 odstotkov izvoza.

Slaba vest za ZDA in EU v zvezi s sankcijami proti Iranu pa medtem prihaja iz Indije. Vlada v New Delhiju je namreč odločila, da ne zmanjša svojega uvoza nafte iz Irana. Indija iz Irana uvaža 12 odstotkov nafte. »To je grenka vest, ki je razočarala vse nas, ki smo podpirali tesne odnose z Indijo. In predstavlja resno nazadovanje pri poskusih treh ameriških predsednikov , da ustvarijo strateško partnerstvo z različnimi indijskimi vladami. Indijska odločitev, da zapusti vrste mednarodne skupnosti glede Irana ni samo klofuta za ZDA, pač pa postavlja vprašanje o indijski sposobnosti, da vodi,« je dejal nekdanji podsekretar za politične zadeve Nicholas Burns v svojem komentarju v specializiranem časniku »The Diplomat«. Indija je (skupaj z rivalom Pakistanom) sicer kljub nasprotovanju ZDA pridobila jedrsko orožje. Po nekaj letih poslabšanja odnosov sta ZDA in Indija sicer podpisali sporazum o indijskem civilnem jedrskem programu, vendar indijski parlament sporazuma ni ratificiral.