Diplomatska vojna za opombo

Če bo »dialog« uspešen, bi lahko bila izpolnjena večina pogojev za to, da Srbija v začetku marca dobi status kandidatke za članstvo v EU

Začel se je nov krog dialoga Beograda in Prištine pod okriljem EU. Rešujejo se predvsem odprta vprašanja med Srbijo in njeno pokrajino pod mednarodno upravo (kot na to gledajo v Beogradu) oziroma med dvema »suverenima državama« (kot na to gledajo v Prištini) glede regionalnega sodelovanja in izvajanja sklenjenih dogovorov, predvsem glede »integriranega upravljanja meje« oziroma »administrativne črte« na severu Kosova. Pogoji za dodelitev statusa, ki jih je decembra opredelil vrh EU, so namreč napredek pri izvajanju dogovorov v okviru dialoga Beograda in Prištine, dogovor o regionalnem sodelovanju ter nemoteno izvajanje mandatov evropske misije Eulex in operacije zveze Nato KFOR.

Vendar pa je ob tem Nemčija Srbiji postavila še nekaj dodatnih pogojev, predvsem ukinitev institucij na severu Kosova, odstranitev barikad, ki so bile postavljene zaradi preprečitve prihoda albanskih carinikov na sever Kosova in dogovor o regionalnem predstavljanju Kosova. O statusu kandidatke za Srbijo bodo 27. februarja govorili zunanji ministri EU, odločitev pa naj bi sprejel Svet EU za splošne zadeve, ki se sestane dan pozneje dokončna odločitev pa naj bi padla na zasedanju šefov držav in vlad 1. in 2. marca v Bruslju. Srbija je status pričakovala že decembra lani, vendar ga ni dobila, saj je akcija posebnih policijskih enot enot ROSU, s katerimi je ob pomoči enot KFOR Priština zasedla mejne prehode na Kosovu, povzročila postavitev barikad, zaradi katerih so mejni prehodi ostali brez dela. Nato so sledili poskusi razbijanja barikad, ob katerih so pripadniki zveze NATO na ljudi streljali z bojnim strelivom in pri tem ranili osem oseb. Ob naslednjih incidentih je prišlo do obojestranskega streljanja na severu Kosova, kjer so bili v izmenjavi ognja ranjeni tudi nemški in avstrijski vojaki.

V povezavi z regionalnim sodelovanjem gre predvsem za vprašanje, ali bo Kosovo v prihodnje na regionalnih srečanjih sodelovalo v svojem imenu ali pod okriljem prehodne uprave OZN UNMIK, torej v okviru resolucije VS OZN 1244. Predsednik Vlade v Prištini Hashim Thaqi je pred srečanjem in po pogovorih z ameriškim veleposlanikom v Prištini izjavil, da bo "Kosovo v regionalnih forumih predstavljeno kot neodvisna in suverena država ". To naj bi dosegli tako, da bi bilo Kosovo predstavljeno s svojim ustavnim imenom, v pripombi pa bi pisalo, da Kosovo nastopa pod tem svojim imenom v skladu s svetovalnim mnenjem Meddržavnega sodišča o tem, da deklaracije o neodvisnosti Kosova ni bila v nasprotju z mednarodnim pravom. Prav tako naj bi bila ob predstavljanju Kosova na regionalnih srečanjih omenjena resolucija VS OZN 1244, čemur pa nasprotujejo člani gibanja Samoodločba na Kosovu. Iz Prištine so v glavna mesta držav EU poslali tudi pismo, v katerem zahtevajo izpolnitev pogojev glede predstavljanja Kosova in izvajanja drugih dogovorov pred odločitvijo članic o dodelitvi statusa kandidatke za Srbijo. Vprašanje je zelo pomembno tudi za srbskega predsednika Tadića, ki bi status kandidatke EU želel unovčiti na bližnjih parlamentarnih volitvah v Srbiji.

Na izjavo predsednika vlade Kosova se je odzval vodja srbskih pogajalcev Borko Stefanović, ki je dejal, da je zahteva, po kateri naj bi se v pripombi omenjala neodvisnost Kosova za Srbijo nesprejemljiva. "Tako imenovana deklaracija o neodvisnosti Kosova za Beograd ne more biti sprejemljiva, ker ne samo da je v nasprotju z mednarodnimi dokumenti, na katere se sklicujemo, pač pa predstavlja poskus legitimizacije tako imenovane neodvisnosti Kosova,« je dejal Stefanović. Minister za zunanje zadeve Srbije Vuk Jeremić pa je dejal, da se pristanek na spreminjanje z ustavo določenih meja Srbije ne bi končal samo s Kosovom ter da pritiskom in izsiljevanjem ne bo konca, če Srbija ne bo pokazala čvrstega stališča. »Načelno stališče o nepriznavanju enostransko razglašene neodvisnosti kosova je predpogoj varovanja ozemeljske celovitosti nasploh. Če dovolimo presedan, potem me je strah, da se to ne bo končalo samo s Kosovom,« je dejal zunanji minister Srbije, ki kandidira tudi za naslednjega predsednika Skupščine OZN z enoletnim mandatom.

V Srbiji se medtem nadaljujejo razprave o tem, ali je za Srbijo ob neprestanih pogojevanjih sploh še smiselno vztrajati na cilju vstopa v EU, še posebej, če bi to pomenilo priznanje enostranske odcepite Kosova. Kritiki evrointegracij opozarjajo tudi na dejstvo, da evropske države neprestano spreminjajo svoje zahteve in pogoje. Pred leti je bil glavni pogoj za Srbijo sodelovanje s Haagom in tedaj so skoraj vsi evropski politiki trdili, da priznanje Kosova ne bo nikakršen nov pogoj za Srbijo. Po izročitvi Mladića pa so se pogoji vezani za Kosovo pričeli stopnjevati. EU sicer ne zahteva formalnega priznanja Kosova, vendar so zahteve, ki jih postavlja zelo blizu tako imenovanega »de facto« oziroma »dejanskega« ter »molčečega priznanja« neodvisnosti Kosova. Ob tem so štirje zunanji ministri članic EU zunanjemu ministru Srbije odkrito povedali, da Srbija ne bo mogla postati članica EU, če ne bo dejansko priznala neodvisnosti Kosova. O pravi neodvisnosti Kosova pa je težko govoriti, saj državo varujejo enote KFOR-ja, in policija EULEX-a, entiteta je še vedno brez mednarodne oznake in telefonske pozivne številke in kljub temu, da jo je priznalo 89 držav, ne more postati članica OZN, prav tako pa ne more pošiljati tekmovalcev na najpomembnejša mednarodna tekmovanja.

Kosovska skupščina je sicer sprejela deklaracijo o koncu nadzorovane neodvisnosti, vendar gre za deklaracijo brez resnega pomena, saj je ni sprejel organ, ki Kosovo nadzoruje (OZN oziroma UNMIK) in ne pomeni nikakršne razveljavitve resolucije VS OZN 1244, ki Kosovo določa kot mednarodni protektorat. Kosovo ima težave tudi na severu, kjer je 98,7 odstotka vprašanih v štirih občinah na referendumu potrdilo, da ne sprejemajo kosovskih institucij. Glede na vse te zaplete ni mogoče izključiti možnosti, da bo Srbija kljub novim pogojem, ki se pred njo postavljajo v fotofinišu, neposredno pred usodno odločitvijo Sveta EU vendarle dobila status kandidata za članstvo v EU. In to celo v primeru, če s Prištino v naslednjih dnevih ne bo dosegla dogovora o regionalnem predstavljanju Kosova.