'Jeklena kupola' ščiti Tel Aviv

Izrael krepi protiraketno obrambo svojih mest, vendar so prestrezne rakete še zmeraj zelo drage in ne povsem učinkovite

Na Bližnjem vzhodu vse bolj narašča napetost med Izraelom in Iranom zaradi iranskega jedrskega programa. Vse več je znakov o tem, da se Izrael, ki ostaja edina jedrska sila na Bližnjem vzhodu, pripravlja na napad na iranske jedrske objekte. V tem primeru bi skoraj zagotovo prišlo do iranskega protinapada z balističnimi raketami dolgega dosega. Prav zato se v Izraelu vse bolj pripravljajo na obrambo svojih ključnih objektov in mest s protiraketno obrambo.

Izraelska vojska je tako pričela z razmeščanjem baterij raket sistema »železna kupola« v področju Tel Aviva. Gre za sistem, ki lahko prestreza rakete, izstreljene z razdalje 70 kilometrov in je že v preizkusni fazi uspešno prestregel nekaj raket iz pasa Gaze. Ob tem sistemu Izrael branijo še sistemi »Puščica« (Arrow) ter dva sistema protiraketne obrambe zoper rakete srednjega dosega. Sistem pa ni popoln, saj omogoča le okoli 70-odstotno zaščito. Pa tudi ta ima »luknje« – improvizirane rakete »Kasam«, ki jih pripadniki Hamasa izstreljujejo iz Gaze, priletijo na cilje celo v manj kot desetih sekundah, kolikor je izraelskim sistemom potrebno, da odkrijejo svoje tarče. Rakete prav tako niso učinkovite zoper minometne in podobne izstrelke. Ob tem pa en izstrelek izraelske prestrezne rakete po poročanju Jerusalem Posta stane celo okoli 100.000 dolarjev, kar pomeni, da bi ta sistem v primeru množičnega »bombardiranja« Izraela hitro naletel na svoje omejitve, saj bi obrambi preprosto zmanjkalo predragih izstrelkov.

Napetost med državama je dodatno povečal tudi Teheran, ki je dve svoji vojaški ladji zasidral v sirijski luki Tartus. To bi lahko še dodatno poglobilo spore med Iranom in zahodnimi državami ter njihovimi arabskimi zavezniki, ki podpirajo sirijsko opozicijo ter upornike. Posadke iranskih jedrskih ladij naj bi namreč pomagale pri usposabljanju pripadnikov sirijske vojne mornarice. Iranski obrambni minister Ahmad Vahidi je sicer opozoril, da so iranske vojaške ladje prečkale Sueški kanal zato, ker imajo tudi iranske ladje »pravico biti v mednarodnih vodah«. O napetosti govori tudi podatek, da je v Jeruzalemu prišlo do tajnega srečanja izraelskega premiera Benjamina Netanjahua z ameriškim svetovalcem za nacionalno varnost Tomom Donilonom, o katerem nihče od udeleženih ni želel govoriti. Potrjeno ni bilo niti to, da je do srečanja res prišlo. Izraelski državni radio je kljub temu poročal, da je do sestanka prišlo ter da so se pogovori vrteli okoli »groženj v regiji«. ZDA in Velika Britanija menda opozarjajo Izrael, da ne napade Irana, ker bi to imelo nepredstavljive posledice za celotno regijo.

V Teheranu je sicer tudi delegacija Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki išče kompromis za nadaljevanje pogovorov o iranskem jedrskem programu, vendar pa delegacija ni bila zadovoljna s sprejemom, saj ni uspela obiskati vseh jedrskih objektov, ki jih je želela pregledati. V ZDA so še posebej zaskrbljeni zaradi brezkompromisnega stališča izraelskega ministra obrambe Ehuda Baraka, ki se zavzema za napad. Izraelski predstavniki sicer ponavljajo, da bo Izrael samostojno sprejel svojo morebitno odločitev o napadu na Iran. Napadi bi bili težko izvedljivi, saj bi najmanj 100 izraelskih letal moralo leteti več kot 1600 kilometrov skozi sovražni zračni prostor in ob tem obnavljati gorivo na tej poti, se boriti z iransko protizračno obrambo in napadati tarče v zraku in pod zemljo. Nekateri analitiki zato ocenjujejo, da je destabilizacija razmer v Siriji, ki pravkar poteka, tista nujno potrebna prva faza poskusa osamitve Irana pred samim napadom. (TEA WUTTE)