Umetnik dobil oskarja za najboljši film

Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti je sinoči oskarja za najboljši film lanskega leta podelila dobitniku zlatega globusa, črno-belemu nememu filmu "The Artist" (Umetnik), ki je poleg tega pobral še štiri oskarje, prav toliko kot tudi film režiserja Martina Scorseseja Hugo.

Film Umetnik, ki je postal prvi nemi film z oskarjem po 83 letih, je pobral tudi oskarja za režijo (Michel Hazanavicius), glavno moško vlogo (Jean Dujardin), kostumografijo (Mark Bridges) ter izvirno glasbo (Ludovic Bource). Scorsese je ostal praznih rok, vendar pa je njegova otroška pravljica Hugo osvojila oskarje za scenografijo, montažo zvoka, fotografijo, mešanje zvoka in posebne učinke.

Letošnjo, že 84. podelitev oskarjev po vrsti, je že devetič v svoji karieri vodil igralec in komik Billy Crystal, ki se je izkazal za "varno" izbiro, saj razen nekaj šal na račun republikanskih predsedniških kandidatov oskarje ni spravljal v zadrego. Za nekaj žgečkljivega humorja so poskrbele igralke iz filma Dekliščina, ki so se pred podelitvijo oskarjev za kratki film ("The Shore") šalile na račun "kratkosti" moških spolnih organov.

Čeprav komiku Sachi baronu Cohenu najprej niso dovolili priti na podelitev oskarjev v preobleki generala Aladeena iz svojega novega filma Diktator, pa so si odgovorni pri Akademiji na koncu premislili in to seveda kmalu obžalovali. Slavni "Borat" je prišel z žaro v rokah, kjer naj bi bil pepel pokojnega diktatorja Severne Koreje Kim Jong Ila. Prah je v pogovoru z voditeljem televizijske postaje "E" malce potresel po Ryanu Seacrestu, ki ni deloval veselo in Cohena so potem na hitro potegnili stran.

V dvorani Hollywood in Highland center je potem vse potekalo po načrtih, vse do vrhunca, ko je igralec Tom Cruise podelil oskarja za najboljši film producentu Thomasu Langmannu in ostalim soustvarjalcem. Presenečenj, razen redkih izjem, ni bilo.

Oskarja za glavno žensko vlogo je po 29 letih, odkar je svojega do sinoči drugega v karieri dobila za film "Sophie's Choice", prejela Meryl Streep (Železna lady) za upodobitev nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher. Ob prejemu kipca je dejala, da verjetno večina pred televizijskimi ekrani ni zadovoljna, vendar pa je sama zadovoljno dejala, da ji to ni nič mar. Njen film je prejel oskarja tudi za najboljšo masko (Mark Coulier in Roy Helland).

Za stransko moško vlogo je oskarja prvič v svoji dolgoletni karieri dobil 82-letni Christopher Plummer (Začetniki), ki se je ob prejemu pozlačenega kipca pošalil, da ju ločujeta le dve leti starosti in dejal, da je zahvalni govor za oskarja vadil, odkar je prišel iz maternice. Oskarja za stransko žensko vlogo je dobila Octavia Spencer (Služkinje), ki je bila med vsemi dobitniki najbolj ganjena in se je med drugim zahvalila tudi svoji zvezni državi Alabami.

Oskarja za tujejezični film je dobil iranski film režiserja Asgharja Farhadija "A Separation" (Nader in Simin se ločujeta), filmska akademija pa je prvič po dolgih letih izrazila priznanje tudi slavni lutkovni predstavi Muppet Show, in sicer z oskarjem za najboljšo izvirno pesem v filmu "Man or Muppet". Zapela sta jo Jason Segel in njegov dvojnik - muppetova lutka. Muppetove lutke so bile doslej nominirane za oskarja že štirikrat.

Woody Allen, ki ga tudi tokrat ni bilo na podelitvi, je po 25 letih dobil oskarja za najboljši izvirni scenarij za svojo romantično komedijo Polnoč v Parizu, oskarja za prirejeni scenarij pa so za film Potomci dobili Alexander Payne, Nat Faxon in Jim Rash.

Oskarja za montažo je prejel film Dekle z zmajskim tatujem (Kirk Baxter in Angus Wall), za najboljši dokumentarni film je bil razglašen "Undefeated", ki pripoveduje zgodbo o ameriškem srednješolskem nogometnem moštvu, v kategoriji kratkih dokumentarnih filmov pa je slavil film "Saving Face" o pakistanskih ženskah, ki okrevajo po okrutnih napadih nestrpnežev z metanjem kisline v obraz.

Oskarja za najboljši animirani celovečerni film je po pričakovanju pobrala komična zgodba o kuščarju z divjega zahoda Rango, za najboljšega v kategoriji kratkih animiranih filmov pa je bil proglašen "The Fantastic Flying Books of Mister Morris Lessmore". (STA, mh)