Šoltes in Klemenčič: Raziskava sistema integritete potrdila obstoj korupcije

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes in predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič pozdravljata danes predstavljeno raziskavo društva Integriteta o slovenskem sistemu integritete. Na novinarski konferenci ob predstavitvi raziskave sta oba opozorila, da ta dokument potrjuje, da korupcija v Sloveniji je.

Društvo je omenjeno raziskavo o integriteti, transparentnosti ter odgovornosti institucij in sodelovanju med njimi opravilo lani. V raziskavo so vključili 13 t.i. stebrov integritete, skupno pa so dobili oceno 63 pri najvišji možni oceni 100. Najslabšo oceno je dobilo področje civilne družbe (ocena 40), najvišjo (85) pa Državna volilna komisija.

Šoltes predstavljen dokument razume kot pomemben prispevek k zaznavanju integritete in korupcije v Sloveniji. Dokument po njegovih besedah potrjuje, da korupcija v Sloveniji je, težave pa imamo v vseh stebrih, "ki držijo slovensko hišo pokonci".

Tudi po besedah Bojana Dobovška s Fakultete za varnostne vede, ki je prav tako sodeloval na novinarski konferenci, je raziskava potrdila to, o čemer se govori že dlje časa - da v Sloveniji obstaja sistemska korupcija. Vsi trije so se zato strinjali, da je treba na tem področju konkretneje ukrepati, ne samo govoriti, da problem obstaja.

Kot je dejal Dobovšek, je zato zdaj skrajni čas, da začnemo oblikovati politike proti korupciji, ne samo zakone. Po njegovi oceni je namreč ključno, da imamo za izhod iz krize državo, ki ne bo skorumpirana, temveč močna in ne z oslabljenim javni sektor.

Dobovšek je namreč poudaril, da je tam, kjer je javni sektor šibek in pod velikim vplivom političnega kadrovanja, tudi korupcije več. "Če bomo šibili javne institucije, ki morajo izvajati nadzor nad vsem, kar se v korupcijskem svetu dogaja, bo korupcije več," je pojasnil. Dobovšek tudi ne vidi odgovora v represiji, ampak krepitvi nadzorstvene funkcije, ki naj jo opravljata mediji in civilna družba. Tudi Šoltes opozarja na pomanjkljiv odnos oblasti do nadzornih organov, sodstva in medijev.

"Slovenija ni najbolj skorumpirana država v Evropi, zaskrbljujoče pa je, da imajo ljudje tak občutek," pa je nadaljeval Klemenčič in dodal, da imamo resno krizo zaupanja ljudi v institucije in resno krizo integritete. Zato moramo zdaj začeti s pogovori o tem, kaj je treba narediti, da bo boljše. Najprej je treba doseči konsenz, da v Sloveniji korupcija je problem, je menil.

Tako je treba začeti s prevzemanjem odgovornosti, ki naj ne bo le kazenska, ocenjuje predsednik protikorupcijske komisije. "Pri nas namreč nihče ne prevzame odgovornosti za nič, dokler to ni štirikrat ugotovljeno s pravnomočno sodbo", je poudaril, saj ko komisije nekaj ugotovijo, se to relativizira in ne ukrepa.

Šoltes pa vzrok za nastanek takšnega stanja vidi v zapletenosti zakonodaje na eni ter pomanjkanje etičnosti in morale na drugi strani. Predsednik računskega sodišča zato napoveduje, da bo prej ali slej prišel trenutek, ko se bo po principu ekološke akcije izvedla tudi akcija "očistimo Slovenijo korupcije."

Iz Generalne policijske uprave (GPU) so medtem za STA sporočili, da je policija močno okrepila svojo vlogo pri preiskovanju korupcijskih kaznivih dejanj, saj je samo v zadnjih dveh letih obravnavala 157 korupcijskih kaznivih dejanj in 29 kaznivih dejanj z elementi korupcije. Ob tem poudarjajo, da politiki nimajo nikakršnega vpliva na vodenje kriminalističnih preiskav, saj preiskovalce vodijo le zakonitost, kriminalistična stroka in profesionalnost.

Na policiji so opozorili na pomanjkanje tako kadrovskih kot finančnih virov, a kljub temu vlagajo velike napore v izboljšanje metod preiskovanja korupcijskih kaznivih dejanj, tako z ustanovitvijo novih specializiranih enot, kakor tudi s krepitvijo sodelovanja z ostalimi inštitucijami.

Tudi pri varuhu človekovih pravic, ki je eden najbolje ocenjenih stebrov v raziskavi, pozdravljajo projekt. Rezultati po mnenju varuha očitno kažejo, da svojo vlogo opravlja dobro, a se zavedajo, da so izboljšave še vedno možne. Kot so pojasnili za STA, ima varuh jasno začrtan zakonski okvir svojega delovanja. Zadnja leta ugotavljajo vedno več kršitev na področju zasebnega sektorja, kamor pa varuh neposredno ne sme posegati, so še dodali. (STA, mh)