Virant s predstavniki strank o ustavnih spremembah

Predsednik DZ Gregor Virant je za v kratkem napovedal sestanek s predsedniki parlamentarnih strank, da bi ugotovili, kateri predlogi ustavnih sprememb bi lahko dobili dvotretjinsko podporo poslancev. Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič pravi, da bo zakonodajalec moral o predlogih razmisliti in se odločiti, kaj je res potrebno in nujno.

Potem ko so parlamentarne stranke podale vrsto želja za spremembe ustave na različnih področjih, je namreč STA za komentar prosila tudi predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča. Kot je dejal, bo moral zakonodajalec oz. ustavodajalec o vseh teh predlogih razmisliti, zavzeti do njih stališče ter se odločiti, kaj je tisto, kar je potrebno in nujno tudi glede na razmere v državi. "Mislim pa, da bi bilo dobro, da se izogne tistim zadevam, ki bi morda vzbudile zelo veliko vročih debat, pa pravzaprav malo prispevale k temu, da bi država bolje delovala," poudarja Petrič.

Opozarja, da je treba biti pri spreminjanju ustave kot najvišjem aktu v državi zelo zadržan. Ocenjuje pa tudi, da je po 20 letih neodvisnosti države morda pravi trenutek, da pogledamo, razmislimo in določene stvari v ustavi tudi spremenimo.

Eno takih vprašanj je vprašanje referenduma, ki je v ustavi in zakonodaji očitno opredeljen tako, da je v praksi nekaj težav, pravi Petrič. Kot je spomnil, je prihajalo do referendumov, katerih smiselnost bi bila lahko vprašljiva in je bilo ustavno sodišče nekajkrat postavljeno v položaj, ko je pravzaprav posredno moralo odločati o stvareh, ki ne sodijo v njegovo pristojnost. V katerih primerih, po kakšnem postopku, s kakšno večino in kdo lahko predlaga referendum, so zato po njegovem mnenju gotovo vprašanja, ki terjajo resen razmislek.

Petrič je poudaril, da so v vsaki ustavi sicer neka temeljna načela, ki so tako rekoč nedotakljiva v daljših časovnih obdobjih. To so v naši ustavi na primer načelo delitve oblasti, varstvo človekovih pravic, pravice narodnih manjšin, ločenost cerkve od države, načelo, da je Slovenija tudi socialna država in da je parlamentarna ustavna demokracija. V ta okvir pa ne sodi denimo vprašanje ureditve državnega sveta. Če se bo država odločila, da ga bo nadomestila z nečim drugim ali ukinila, se bo pač tako odločila, pravi Petrič.

Na vprašanje o volitvah predsednika republike, ki bi ga po enem od predlogov namesto neposredno državljani na volitvah posredno volil DZ, Petrič odgovarja, da je ustavnopravno možno eno ali drugo. Parlamentarne demokracije, kakršna je slovenska, imajo način volitev predsednika različno urejen. V Italiji in Nemčiji na primer ga voli po posebnem postopku parlament, v Avstriji pa neposredno volivci, kot pri nas. Vsekakor je to vprašanje smotrnosti in ne ustavnopravne presoje, meni predsednik ustavnega sodišča.

Medtem pa trajni sodniški mandat ocenjuje kot veliko vrednoto in tako rekoč neizbežen del moderne pravne države. Drugo vprašanje pa so pogoji, ki so potrebni, da je nekdo v trajni sodniški mandat izvoljen. Ali je med temi pogoji tudi neko pripravljalno obdobje, je stvar presoje, kaj je smotrno glede na stanje v družbi in v pravosodju. Ko nekdo dobi trajni sodniški mandat, mora obstajati tudi zagotovilo, da bo to izjemno pomembno funkcijo - sojenje - dobro opravljal. Nejevolja s trajnim mandatom sodnikov je namreč v veliki meri posledica tega, kako ljudje vidijo in občutijo delovanje pravosodja.

Na vprašanje STA je Petrič komentiral tudi predlog, da bi v ustavo zapisali t.i. zlato pravilo glede zadolževanja države, o čemer politične stranke načeloma že soglašajo. Petriču se zdi v danem položaju to smiselno in tako rekoč nujno.

Petrič je izrecno opozoril, da so povedano njegovi osebni pogledi, saj se ustavno sodišče ni opredeljevalo do večine teh vprašanj. Izjema so morebitne spremembe ustave, ki zadevajo ustavno sodišče. V razpravi o njih želi ustavno sodišče sodelovati kot del stroke tudi v prihodnje. O tem ima ustavno sodišče na temelju poznavanja problemov in izkušenj iz lastnega dela izoblikovana stališča.

Petrič je ponovil dejstvo, da je ustavno sodišče preveč obremenjeno s stvarmi, ki v skrajni konsekvenci preprečujejo, da bi se poglobljeno ukvarjalo s temeljnimi in precedenčno pomembnimi ustavnopravnimi vprašanji in s tem tudi učinkovito zagotavljalo varstvo človekovih pravic ter temeljnih svoboščin vseh državljank in državljanov.

Predsednik DZ Virant je sicer ta teden napovedal, da se namerava s predsedniki parlamentarnih strank na temo ustavnih sprememb sestati že prihodnjem tednu. Kot so v petek za STA pojasnili v DZ, termin srečanj zaenkrat še ni dogovorjen.

Se bo pa v torek sestala parlamentarna ustavna komisija, ki bo nadaljevala obravnavo predloga za ustavne spremembe s področja postopka oblikovanja vlade. Kot so se dogovorili, naj bi oblikovali strokovno skupino, ki bo pripravila gradivo za vsebinsko razpravo. (STA, mh)