8. 3. 2012 | Družba
Slovenke v povprečju bolj izobražene kot Slovenci, a z nižjimi plačami
Na trgu dela pa so v primerjavi z moškimi ženske pogosto v slabšem položaju
Ženska kvota državnega zbora v letu 2004.
© Denis Sarkić
Slovenke so v povprečju bolj izobražene kot Slovenci, a prejemajo nižje plače, kažejo podatki statističnega urada. Na najvišjih položajih v gospodarstvu, znanstvenih in akademskih ustanovah je več moških, in čeprav se je na zadnjih volitvah v DZ zastopanost žensk izboljšala, naj bi bila razlika med spoloma največja prav pri politični zastopanosti.
Kot kažejo podatki republiškega statističnega urada (Surs), se v Sloveniji na leto sicer rodi več dečkov kot deklic, a je bilo sredi lanskega leta od skupaj 2.058.496 prebivalcev Slovenije 1.037.066 žensk in 1.015.430 moških. Žensk je nekoliko več zato, ker je njihova življenjska doba v povprečju daljša, pojasnjujejo na uradu. Na trgu dela pa so v primerjavi z moškimi ženske pogosto v slabšem položaju. Tudi stopnja registrirane brezposelnosti je za ženske običajno višja, vendar se razlika v zadnjih letih zmanjšuje. Decembra lani je bilo v Sloveniji od 817.311 delovno aktivnih prebivalcev 44,7 odstotkov žensk. Sočasno je bilo registriranih 112.754 brezposelnih oseb, od tega 47,2 odstotkov žensk, navajajo na Sursu.
A glede na podatke za leto 2010 pod pragom tveganja revščine živi več žensk kot moških. Kot vsa zadnja leta je bila stopnja tveganja revščine za ženske višja (14,1 odstotkov) kot za moške (11,3 odstotkov). 1. januarja lani je bilo med vsemi prebivalci Slovenije, starimi 15 let ali več, z visokošolsko izobrazbo 17,5 odstotkov prebivalcev, od tega 57 odstotkov žensk. Kljub povprečno višji izobrazbi pa ženske še vedno niso v zadostni meri zastopane na najvišjih položajih, navajajo na Sursu. Na nesorazmerja med spoloma kažejo predvsem podatki o deležu žensk na najvplivnejših funkcijah v znanstvenih in akademskih ustanovah, ob dnevu žena opozarjajo na državnem statističnem uradu.
Tako je Univerzo v Ljubljani v vseh letih obstoja vodila le ena ženska, na čelu vseh slovenskih univerz pa so trenutno le moški. Med vsemi dekani je bilo leta 2010 manj kot deset odstotkov žensk, med stotimi rednimi in izrednimi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa je trenutno le pet žensk. V študijskem letu 2010/2011 je bilo v Sloveniji med vsemi visokošolskimi učitelji, ki so poučevali na visokošolski študijski stopnji, le 36 odstotkov žensk. Po statistikah sodeč se delež visokošolskih učiteljic z vsako višjo stopnico na akademski poklicni poti še zmanjšuje.
Čeprav imajo ženske v povprečju višjo izobrazbo kot moški, pa za svoje delo v povprečju prejemajo nižje plače. Tako je povprečna mesečna bruto plača žensk v letu 2010 znašala 96,5 odstotkov povprečne mesečne bruto plače moških, od njihove je bila v povprečju nižja za 55 evrov. Po nekaterih podatkih naj bi bila pa razlika med spoloma v Sloveniji največja v stopnji politične zastopanosti, še navajajo na Sursu. Sicer se je na zadnjih volitvah v DZ zastopanost žensk bistveno izboljšala, saj je od skupaj 90 poslancev 29 žensk, vendar pa je v ministrski ekipi desete vlade samostojne Slovenije ena ministrica. (STA, mm)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.