Đinđićeva posmrtna zmaga

V Beogradu so se ob deveti obletnici smrti prvega demokratično izbranega predsednika srbske vlade na njegovem grobu v Aleji velikanov zbrali številni državljani

Devet let po uboju prvega demokratično izbranega srbskega premiera Zorana Đinđića, ki ga je pred vladnim poslopjem iz ostrostrelske puške ustrelil Zvezdan Jovanović, so se na njegovem grobu v središču Beograda zvrstili številni državljani. Njihova številčnost je najboljši dokaz, da je Đinđić kljub atentatu dosegel posmrtno zmago.

Travma za državo

Med prvimi so cvetje in vence na grob položili člani predsedstva Demokratske stranke na čelu s predsednikom Srbije Borisom Tadićem in soprogo ubitega premiera Zorana Đinđića, Ružico Đinđić. Prisotni so bili tudi župan Beograda in namestnik predsednika DS Dragan Đilas, podpredsedniki DS Bojan Pajtić, Dušan Petrović in Jelena Trivan ter številni ministri u vladi Srbije. Predsednik Vlade Srbije Mirko Cvetković in člani njegovega kabineta so položili venec tudi v dvorišču vlade Srbije, pred vhodom, kjer je bil Đinđić ubit. Đinđić je bil prvi predsednik srbske vlade po padcu režima Slobodana Miloševića leta 2000. Takrat je prišla na oblast njegova stranka DOS, ubit pa je bil 12. marca prav pred vladno palačo, ko je počasi, (ker je imel bergle zaradi športne poškodbe) vstopal v službeni avtomobil.

Ob tem je v Beogradu, v Jugoslovanskem dramskem gledališču danes potekalo tudi tekmovanje v govorništvu, ki se tradicionalno organizira vsako leto ob tem času, v kvalifikacijah pa sodeluje osem finalistov. Tema letošnjega tekmovanja je Đinđićev citat "Reforme v Srbiji lahko uspejo samo, če občutek upanja in volje zmagata nad občutkom praznega modrovanja in cinizma«.

V Srbiji številni poznavalci političnih razmer menijo, da bi Srbija v primeru, če bi bil Đinđić še živ, zagotovo precej bliže EU, kot  je danes. »Kljub znanemu stavku Zorana Đinđića, 'če mene ustavijo, Srbijo ne bodo', ocenjujem, da se je zastoj vendarle zgodil. Če ne bi bilo 12. marca, sem prepričan, da bi dobili status kandidata veliko prej, vsekakor pa bi se drugače soočali z drugimi problemi znotraj družbe. Celotna država bi delovala drugače,« ocenjuje Goran Svilanović, ki je bil v času Đinđića zunanji minister. "Tega dne se je zgodil šok, travma za narod in družbo. V vsaki drugi državi bi bil enak položaj. Očitno je, da se šele sedaj, devet let po njegovi smrti, lahko h koncu privedejo procesi, ki so bili začeti v tistem času,« je prepričan Svilanović.

Milošević sameva, Đinđiću se priklanja množica

Medtem ko Miloševićev grob pet let po njegovi smrti sameva, je bilo že v petek središče Beograda dobesedno zaprto, saj se je okoli 20.000 ljudi udeležilo »sprehoda za Zorana«, ki ga je pripravila Liberalno demokratska stranka Čedomirja Jovanovića. Udeleženci krenili proti stavbi srbske vlade, v rokah pa so nosili rdeče in bele rože. Na čelu pa so bili predsednik LDP Čedomir Jovanović, predsednik stranke SDU Žarko Korač in Dragan Milovanović iz Združenja samostojnih in neodvisnih sindikatov. Ker je bil Zoran Đinđić predsednik Demokratske stranke, ki jo vodi sedanji predsednik Srbije Boris Tadić, je bila organizacija posebne počastitve Đinđića dva dni pred obletnico njegove smrti v organizaciji LDP-ja tudi dokaz svojevrstne bitke za Đinđićevo dediščino med strankami, ki nadaljujejo z izročilom politike prvega demokratično izbranega srbskega premiera. Ne glede na to pa je bilo več kot očitno, da je Srbija danes še bolj kot v preteklosti na »Đinđićevi poti«, ter da so njegova načela in politika kljub temu, da Đinđića v času njegovega življenja zelo kritizirali – odnesla zgodovinsko zmago. "Minila so leta, vendar pa to nič ne zmanjšuje idej, ki jih je promoviral Zoran Đinđić. Ta sprehod je izraz spoštovanja do Zorana, hkrati pa tudi pripravljenost, da se opravi delo, za katero je sam dal življenje," je povedal Jovanović pred vladnim poslopjem. Na sprehodu za Đinđića je govoril tudi nekdanji zunanji minister Vuk Drašković, ki je dejal, da ozadja Đinđićevega umora ne bomo nikoli spoznali, prav tako pa nikoli ne bomo poznali ozadja umorov novinarjev Slavka Ćuruvije, Dade Vujasinović in na desetine ljudi, ki so bili ubiti, njihovi morilci pa niso znani. Da bi izvedeli te stvari, se morajo prej po njegovih besedah zgoditi radikalne spremembe v ureditvi države.

Država je kljub temu uspešno našla Đinđićeve morilce. V akciji "Sablja", ki je sledila 25. marca leta 2003, so aretirali Zvezdana Jovanovića, »Zvekija« oz. »Kačo«, nekdanjega pomočnika poveljnika Enote za specialne operacije (JSO), posebne enote vojske, ki je bila v ozadju atentata. V atentatu so sodelovali tudi pripadniki kriminalnih združb, predvsem »zemunskega klana«. Tožilstvo je vložilo obtožnico proti 44 osebam, prvi med obtoženimi pa je bil Milorad Ulemek Legija, poveljnik »rdečih baretk«, ki se je predal 2. maja leta 2004, po izvolitvi Vojislava Koštunice za premiera in po 14 mesecih skrivanja. Obtoženi so bili 23. maja 2007 razglašeni za krive in obsojeni na skupaj 378 let zapora. Legija je bil obsojen na 40 let zapora, enako kazen pa je dobil njegov namestnik in izvajalec uboja Zvezdan Jovanović. Proti nekaterim obsojencem sicer potekajo še nekateri novi procesi zaradi drugih kriminalnih dejanj. Sodišču je kot »skesanec« pomagal pripadnikom zemunskega klana Dejan Milenković Bagzi, ki so ga leta 2004 aretirali v Grčiji.

Tako je govoril Zoran Đinđić

Zoran Đinđić je bil znan po kratkih, duhovitih govorih, v katerih je pogosto uporabljal slikovite primerjave. Po njegovi smrti so jih zbrali v posebni knjigi. Navajamo nekatere Đinđićeve izjave, ki bi lahko mirno veljale še za kakšno drugo državo.

»Če nekdo misli, da bo ustavil izvajanje zakonov s tem ko bo ustavil mene, potem se zelo moti, ker jaz nisem sistem. Sistem bo deloval še naprej in nihče ne bo dobil amnestije, če bo odstranil enega ali dva funkcionarja države.«

»Mednarodna skupnost je kot klima, ne morete jo priznati ali ne, lahko pa se ji prilagodite.«

»Kot narod moramo odrasti in kot ljudje sprejeti ceno tega odraščanja.«

»Reforme nikoli niso popularne, če želijo biti uspešne, ker vedno veliko stanejo. Da bi bili popularni, morate prevzeti tveganje nepopularnosti.«

»V vsaki državi je plevel, toda samo v Srbiji se plevel zaliva.«

»Moje vodilo, ki me vleče naprej je: nikoli se ne predaj. Če greš v prehitevanje, potem dodaj plin. Delaj tisto, kar misliš, da je pravilno, ne to, kar bo podprla večina.«

»Če že v naprej sumite v svoj uspeh, potem boste neuspeh lažje prenesli, ker ste ga modro predvideli.«

»Lahko vzamete akvarij in iz njega naredite ribjo juho, ne morete pa iz ribje juhe naredite akvarij. Skuhali ste robe – in to je konec. To je zgodovina!«

»V Srbiji je še vedno bolj tvegano biti policist ali sodnik kot kriminalec.«

»Razumni ljudje velik problem razstavijo na več manjših, nato pa jih rešujejo enega za drugim. Mi pa smo nagnjeni k temu, da vse probleme sestavimo v enega samega, ki je nato težje rešljiv.«

»Da naši ljudje ne bi odhajali v svet je potrebno svet pripeljati v državo.«

»Mi smo 10 let starejši, bolj revni, bolj propadli. To je cena naše neumnosti in naše neodgovornosti. To ne more biti brezplačno. Edino kar želim je, da tega nikoli več ne ponovimo. »