Evropska prihodnost le za BiH kot enotno državo

Unija od BiH pričakuje, da bo v prihodnjih mesecih nadoknadila zamujeno

Evropski parlament v poročilu o napredku BiH na poti v EU, ki so ga danes v Strasbourgu, opozarja, da ima BiH v EU prihodnost le kot enotna država. Poudarja tudi, da mora imeti država za doseganje pogojev za vstop v unijo delujočo zakonodajno, proračunsko, izvršilno in sodno oblast.

Evropski komisar za širitev Štefan Füle je v razpravi pred glasovanjem poudaril, da bo morala BiH za napredek na poti v EU vložiti "ogromno napora". Po njegovem unija od BiH pričakuje, da bo v prihodnjih mesecih nadoknadila zamujeno. Komisar je še dejal, da bo morala BiH "ujeti" svoje sosede v regiji. Danski minister za evropske zadeve Nicolai Wammen je v imenu danskega predsedstva pozval oblasti v Sarajevu k oblikovanju ustave, ki bi upoštevala evropske vrednote in človekove pravice. Naslednji mejnik na poti BiH v EU bi moral po njegovem mnenju biti sporazum za krepitev dialoga. Poudaril je še, da je državni vrh odgovoren za nadaljnje izvajanje reform.

Več poslancev je v razpravi poudarilo, da lahko BiH postane članica unije le kot enotna država. Ob tem so poudarili, da bodo morali njeni državljani odločiti, ali to želijo. Poslanci so se strinjali, da je evropska perspektiva BiH prava smer za državo, s čimer se je strinjal tudi Ivo Vajgl (Alde/Zares). Ob tem je dodal, da bi morali prebivalcem BiH omogočiti, da v čim večji meri sami odločajo o usodi svoje države. Mnenja so se najbolj kresala glede omembe vahabitov v poročilu, ki ga je pripravila poslanka iz Nemčije Doris Pack (EPP) in ki je bilo podlaga za resolucijo. Nekateri so menili, da je prav, da so vahabiti kot islamski skrajneži, ki jih podpira Savdska Arabija, omenjeni, drugi so temu nasprotovali. Med njimi je bil tudi Vajgl, ki je dejal, da je omenjanje vahabitov odveč in zavajajoče. Füle je poudaril, da nasprotuje vsem oblikam ekstremizma in se zavzel za spravo med narodi v BiH.

V sprejeti resoluciji vahabiti zaradi kompromisa med političnimi skupinami niso omenjeni. Dokument zgolj poziva BiH, naj se v sodelovanju z mednarodno skupnostjo bori proti ekstremizmu, verskemu sovraštvu in nasilju. Poziva tudi k preiskavi in "odstranitvi" ekstremističnih groženj v celotni regiji Zahodnega Balkana. Tudi Jelko Kacin (Alde/LDS) je ocenil, da bi morali voditelji v BiH naposled končati notranje spore na podlagi etnične pripadnosti, zdaj ko je Srbija dobila status kandidatke za članstvo v EU, Hrvaška pa bo prihodnje leto postala članica povezave. Doseči morajo konsenz o ustavnih spremembah in okrepiti državne institucije, da bodo lahko izpeljali reforme, potrebne za članstvo v uniji. Med drugim bi BiH potrebovala pravo vlado, ne le sveta ministrov, in vsaj eno novo ministrstvo, ministrstvo za kmetijstvo, je še menil Kacin. (STA, mm)