Vaskrsićevi so se izselili iz svoje hiše, deložacijo spremljali protesti

Sodni izvršitelj Boris Letnar je danes ob pomoči policije deložiral družino Vaskrsić in zapečatil njihovo hišo v Litiji. Litijsko sodišče jo je namreč prodalo v izvršilnem postopku, ko je želelo od Zorana Vaskrsića izterjati dolg podjetju Vodovod-Kanalizacija, v višini 124 evrov. Deložacijo so spremljali tudi protesti.

Izvršitelj je k zdaj že nekdanji hiši družine Vaskrsić na obrobju Litije prišel že kmalu po napovedani 9. uri zjutraj, pri tem pa sta ga spremljala policija in dva selitvena kombija. Na vhodu hiše jih je pričakal Vaskrsić in jim povedal, da je hiša izpraznjena in da jo zapušča tudi sam.

Po deložaciji je Vaskrsić za STA dejal, da s tem zanj stvar še ni končana, saj se bo pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Na vprašanje, kje bo zdaj stanoval z družino, pojasnjuje, da jim je pomoč obljubil župan Litije Franci Rokavec, vendar da velikih pričakovanj nima, glede na to, da se župan ni pojavil na deložaciji.

Rokavec je sicer za STA pojasnil, da Vaskrsić danes z njim ni stopil v stik, je pa zagotovil, da jim bo občina pomagala do prebivališča, če se bo izkazalo, da je družina ostala brez strehe nad glavo.

Deložacijo hiše so spremljali tudi aktivisti gibanja 15o, ki so preprečevali dostop do hiše še po tem, ko je Zoran Vaskrsić iz nje že odšel. Zato je policija prisilno odstranila in pridržala 18 protestnikov. Prišlo je tudi do prerivanja, ena je bila pri tem lažje telesno poškodovana, policisti pa so zagotovili, da so uporabili "najmilejša prisilna sredstva". Vsem pridržanim so zaradi kršitev javnega reda in miru izrekli globe in jih po nekaj urah izpustili na prostost.

Še pred prisilno odstranitvijo so člani gibanja 15o prebrali protestno izjavo, v kateri so izrazili podporo družini. Kot so dejali, je družina žrtev sistemske ureditve, ki "omogoča takšne primere zakonite kraje". Nesprejemljivo se jim zdi, da se posameznikom zaradi majhnih prekrškov odvzema hiše in se jih meče na ceste, medtem ko tisti, ki dolgujejo državi za socialne prispevke, bankam pa enormna posojila, ne trpijo nobenih posledic.

V kasnejšem sporočilu za javnost so med drugim zahtevali še moratorij na vse deložacije pa tudi, da se preneha izvršba na domove, "saj je stanovanje brezpogojna pravica".

Med pridržanimi naj bi bila tudi podpornica skupine Anonymous, zaradi česar je eden od njihovih članov že napovedal "maščevanje" policiji oziroma njihovi spletni strani. Anonymous se sicer ne opredeljuje glede primera Vaskrsić in ni sodeloval pri protestu, ne odobrava pa metod, ki jih je uporabila policija, so zapisali v sporočilu za javnost.

Izvršitelji so upravičeni zaprositi za pomoč policije na podlagi zakona o izvršbi in zavarovanju. Policija pa je dolžna zagotavljati pomoč upravičencem, določenim v zakonu, če ti pri izvrševanju svojih nalog naletijo na upiranje ali ogrožanje.

Deložacijo je poleg članov gibanja 15o sicer spremljalo še kakšnih 30 domačinov in podpornikov družine Vaskrsić.

Vaskrsić je bil 124 evrov dolžan ljubljanskemu podjetju Vodovod-Kanalizacija. Isti dan, ko je izvedel za prodajo hiše, je dolg poravnal, s čimer je podjetje Vodovod-Kanalizacija tudi urgentno umaknilo izterjavo. Na litijskem sodišču so prav tako izdali sklep, da je izvršba ustavljena. A sodnica je ustavila le izterjavo dolga, hiša pa je bila novemu lastniku prodana že pred poplačilom dolga.

Primer Vaskrsić je pokazal tudi na nekatere nesorazmernosti, ki jih omogoča zakonodaja. Varuh človekovih pravic je na svoji spletni strani objavil stališče o izvršilnem postopku, v katerem opozarja, da je ureditev, ki zgolj zasleduje cilj, da se upniku omogoči, da pride do poplačila svoje terjatve, sicer upravičena in legitimna, vendar "ni povsem v skladu z enim od načel pravne države - z načelom sorazmernosti".

Prodaja nepremičnine zaradi izterjave denarne terjatve v izvršilnem postopku "lahko predstavlja za dolžnika nesorazmerno težo in so lahko bistveno prizadete njegove človekove pravice, zlasti lastninska pravica, njegovo dostojanstvo in ekonomski ter socialni položaj," poudarjajo pri varuhu. Na to so, kot so zapisali na svoji spletni strani, že opozorili ministrstvo za pravosodje in javno upravo, odziv ministrstva pa še pričakujejo. Ker gre za problematiko urejanja na sistemski ravni, to terja še posebno previdnost pri iskanju primernih zakonodajnih rešitev, še opozarjajo pri varuhu.

Vlada se je sicer s primerom seznanila že v četrtek, napovedali pa so, da bodo razmislili o morebitnih spremembah zakonodaje. (STA, mh)