Virant: Resna možnost za nekaj ustavnih sprememb

Poleg zapisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo se po neformalnem sestanku predstavnikov parlamentarnih strank s predsednikom DZ Gregorjem Virantom kaže možnost soglasja še za nekaj sprememb ustave. Ustavno večino v DZ bi lahko med drugim dosegli pri spremembah glede DS, referendumske zakonodaje in razbremenitve ustavnega sodišča, meni Virant.

"Današnji sestanek je pokazal, da obstaja resna možnost, da v tem mandatu pride do ustavnih sprememb," je po sestanku novinarjem povedal Virant. Poleg fiskalnega pravila, ki bi ga zapisali v ustavo, resna možnost za dvotretjinsko večino v DZ obstaja glede referendumske zakonodaje. Pri tem so predlogi za omejitev pravice do predlaganja referenduma, ki bi ga denimo lahko predlagalo 40.000 volivcev, ne pa več tudi poslanci, v igri pa je tudi kvorum oz. najmanjši potreben odstotek udeleženih volivcev za veljavnost referenduma.

Verjetnost soglasja strank se kaže tudi pri ustavni spremembi, s katero bi razbremenili delo ustavnega sodišča, ki bi se po Virantovih besedah osredotočilo na presojo ustavnosti zakonov in "ne na cel kup bagatelnih zadev, s katerimi se sedaj ukvarja". Na področju sodstva bi stranke lahko dosegle soglasje glede uvedbe poskusnega mandata za sodnike.

Velika večina strank se strinja tudi s spremembami na področju pristojnosti državnega sveta. Nekateri se zavzemajo za njegovo ukinitev, nekateri pa za preoblikovanje, ob čemer pa Virant ocenjuje, da obstaja realna možnost za ukinitev tega organa. Državnemu svetu mandat poteče konec tega leta in če bodo za njegovo ukinitev dosegli soglasje, je po Virantovih besedah smiselno, da to storijo s pretekom mandata.

Predlog za zapis fiskalnega pravila v ustavo je na ustavni komisiji, medtem ko so pogovori za ostale spremembe ustave neformalni, vendar jih bodo v prihodnjih tednih nadaljevali. Ko bodo ugotovili, za katere ustavne spremembe lahko dosežejo dvotretjinsko večino, pa bodo po Virantovih ocenah verjetno vložili skupen predlog poslanskih skupin na ustavno komisijo.

Najbolj se sicer "mudi" s spremembami delovanja DS, glede ostalih ustavnih sprememb pa ne toliko, meni Virant, a bi jih po njegovih ocenah lahko izvedli v prvi polovici mandata DZ.

Tudi predsednica NSi Ljudmila Novak ocenjuje, da so možne širše spremembe ustave, zlasti pa v omenjenih štirih točkah. Glede referendumske zakonodaje se NSi sicer ne strinja s kvorumom, ki bi določal veljavnost referenduma.

Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je ocenil, da bo nadaljevanje razprave o ustavnih spremembah pokazalo, da bo zelo težko oblikovati konkreten predlog, s katerim bi spreminjali ustavo.

Po besedah vodje poslanske skupine Pozitivne Slovenije (PS) Janija Möderndorferja so danes predvsem ugotovili, da je smiselno še nekaj časa nameniti razpravi o predlogih za spremembe ustave. Ukinitvi DS v PS nasprotujejo, a bi po njegovem mnenju lahko našli skupen jezik. (STA, mh)