Predlog novele zakona o državnem tožilstvu v vladnem postopku

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je minulo sredo na svojih spletnih straneh objavilo predlog novele zakona o državnem tožilstvu, ki je že v vladnem postopku. Kot pojasnjujejo, je novela potrebna zaradi uskladitve po prenosu pristojnosti nad tožilstvom, in ker so nekatere druge določbe zakona po mnenju MNZ nejasne, neprimerne ali pomanjkljive.

Zadnje spremembe zakona o državnem tožilstvu so začele veljati 6. avgusta lani, uporabljati pa so se začele pred slabimi petimi meseci - 7. novembra 2011. Ker je tožilstvo na podlagi novele zakona o vladi in novele zakona o državni upravi prešlo iz pristojnosti pravosodnega ministrstva pod okrilje notranjega ministrstva, je slednje 28. marca predstavilo nove spremembe tožilskega zakona ter predvidelo dva dni za posredovanje pripomb. Novela je sedaj v vladnem postopku, obravnava se namreč po skrajšanem postopku.

Prva sprememba, ki jo predvideva predlog novele, je odprava predhodnega posvetovanja, ki ga mora vodja tožilstva opraviti s kolegijem državnega tožilstva glede ustreznosti kandidatov za državne tožilce. Člani kolegija so vsi državni tožilci, ki opravljajo državnotožilsko službo, lahko pa pri delu kolegija sodelujejo tudi strokovni delavci in direktor, če tako določi vodja državnega tožilstva.

Na notranjem ministrstvu, kot izhaja iz predloga novele, menijo, da je zakonska določitev obveznega posvetovanja o zadevi, za katero je izključno pristojen vodja državnega tožilstva, neprimerna in neustrezna. S tem se namreč po nepotrebnem obremenjuje državne tožilce, zaradi tega pa jim posledično ostane manj časa za vsebinsko delo v konkretnih primerih, so zapisali na ministrstvu in dodali, da gre pri sedanji ureditvi zgolj za videz demokratičnosti in samostojnosti državnega tožilstva.

Hkrati predlog novele jasneje opredeljuje pogoje za mirovanje funkcije državnega tožilca. Zdaj funkcija med drugim lahko miruje, če je tožilec imenovan za ministra ali državnega sekretarja ministrstva. Po predlogu pa bi v zakon dodali, da mirovanje funkcije nastopi, ko je tožilec imenovan za ministra (tudi ministra brez resorja) ali državnega sekretarja katerega koli ministrstva. Kot dopolnitev temu je sprememba še enega člena glede prenehanja tožilske funkcije. Ta bi tožilcu prenehala, če bi sprejel katero drugo funkcijo, z izjemo tiste, po katerih nastopi mirovanje tožilske funkcije.

V okviru prenosa pristojnosti nad tožilstvom se nekoliko spreminja tudi področje državnotožilskega izobraževanja. Sedaj veljavni zakon določa, da se za štipendiranje državnih tožilcev uporabljajo določbe, ki urejajo sodniške štipendije. MNZ pa je v predlog novele dodal, da podrobnejši postopek in pogoje podeljevanja štipendij državnim tožilcem predpiše (notranji) minister.

Tudi pristojnost za izobraževanje in strokovno usposabljanje tožilcev se prenaša na MNZ. Se pa bo izobraževalne dejavnosti za tožilce, če bo tak dogovor, izvajalo tudi na Centru za izobraževanje v pravosodju. Če bo novela sprejeta, bodo javni uslužbenci državnega tožilstva izpit iz poznavanja državnotožilskega reda opravljali pred komisijo MNZ. Prav tako bo po predlogu novele notranji minister tisti, ki bo tem uslužbencem podeljeval priznanja, po sedanjem zakonu je to pravosodni minister. Priznanja državnim tožilcem pa bo še vedno podeljeval generalni državni tožilec.

Sicer pa so si po poročanju Dela na ministrstvu za notranje zadeve v teh dneh tudi že razdelili delo. Pri tem bo tožilstvo sodilo v delokrog nove državne sekretarke Barbare Brezigar. (STA, mh)