Sindikati: Izhodišča socialnega sporazuma dobra osnova, a najprej o ukrepih

Sindikalne centrale, ki danes niso podpisale izhodišč za socialni sporazum - ZSSS, KS 90, KNSS Neodvisnost in KSJS - menijo, da so izhodišča sicer dobra osnova za dialog, da pa bi se bilo treba najprej dogovoriti o predlogih za uravnoteženje državnega proračuna. Nekateri od teh predlogov so namreč zanje nesprejemljivi.

Kot so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedali predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacije sindikatov 90 Slovenije (KS 90), Konfederacije neodvisnih sindikatov Slovenije (KNSS) Neodvisnost in Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), je med predlaganimi ukrepi za uravnoteženje javnih financ, ki naj bi jih vlada poslala v DZ skupaj s predlogom rebalansa državnega proračuna za letos, veliko takšnih, ki bi jih sindikati takoj podprli, o delu predlogov so se pripravljeni pogajati in menijo, da bi lahko prišli do dogovora, delu predlogov pa že vnaprej nasprotujejo.

Dokler vlada iz nabora ukrepov teh za sindikate spornih predlogov ne bo umaknila, izhodišč za socialni sporazum ne bodo podpisali, poudarjajo.

Za sindikate so nesprejemljivi med drugim predlogi, da bi z zakonom posegli v pravice, ki jih sicer urejajo kolektivne pogodbe, kot so plače, regres, delovni čas, dopusti. Poleg tega nasprotujejo premiku določenih storitev z obveznega na dodatno zdravstveno zavarovanje, ukinitvi subvencij za mlade družine, letnega dodatka za upokojence, ukinitvi pravice do brezplačnega vrtca za drugega otroka, znižanju otroškega dodatka, znižanju nadomestil za brezposelnost ter skrajšanju porodniškega dopusta in znižanju nadomestila za ta čas, so navedli.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je izrazil upanje, da bo vlada razumela sporočila, ki jih dajejo sindikalne centrale, jim prisluhnila in da ne bo podcenjevala opozoril, da bodo sindikati nekatere pravice branili z vsemi sredstvi.

Semolič poleg že predstavljenih predlogov ZSSS vlado poziva k premisleku o morebitni sprostitvi dela depozitov, ki jih je vlada v prejšnjih letih namenila bankam, in sicer sedaj, ko Evropska centralna banka bankam v območju evra nudi poceni posojila.

Zavzema se tudi za uvedbo sistema po vzoru e-sociale, s katerim bi preverjali določeno premoženje in morebitne utaje. Nasprotno kot vlada bi postopno zvišal davek na dobiček in tudi ponovno uvedel davek na izplačane plače.

Predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar pravi, da v četrtek pričakujejo predloge vlade za zvišanje prihodkov. Če bo vlada iz predlogov umaknila določene ukrepe, ki so zanje nesprejemljivi, bodo v sindikalni centralni odločali, ali bodo pristopili k podpisu izhodišč za socialni sporazum.

Predsednik KS 90 Peter Majcen ocenjuje, da so izhodišča lahko dobra osnova za nadaljnjo gradnjo socialnega sporazuma, da pa je od vlade in dialoga o ukrepih odvisno, kako se bodo pogovarjali naprej. "Če bomo povozili socialno državo še pred socialnim sporazumom, je tudi sam socialni sporazum za nas vprašljiv," je dejal.

Predsednik KSJS Branimir Štrukelj meni, da je koncept izhodišč za socialni sporazum dober, da pa imajo predlogi vlade za uravnoteženje proračuna nasproten cilj in želijo z ukrepi iz "ropotarnice neoliberalizma" poseči v socialno državo, v kakovost življenja državljanov. Štrukelj tudi poudarja, da je razumevanje javnega sektorja kot "porabnika, ki izsesava gospodarstvo", predmoderno ter da javni sektor prispeva k BDP in k javnemu dobremu. (STA, mh)